Doživeli ste ga – govorni nastop v šoli. V vsakem šolskem letu ga prestanejo vaši otroci, če so predšolski, pa jih ta za nekatere gneva poln dogodek še čaka. Nalaga ga učni načrt in učitelji opazimo stisko mnogih učencev, ki se ga bojijo kot hudič križa. Toda po letih spominov na lastno tremo pred nastopanjem in pedagoških izkušenj, ki sem jih pridobila, trdim: govorni nastop ni brez vsakega smisla in je lahko priložnost za premagovanje strahu. Kako se tega loti žirafa? Prelistajmo nežno slikanico Sramežljivi Staš in govorni nastop.
Staš je žirafa. Sklonjene glave se nemo pomeša med množico komunikativnih sošolcev in sklepamo, da šola ni njegov najljubši prostor pod soncem. Staš ima rad tovornjake, čokoladno torto in pse. O tem bi lahko govoril s kom drugim, pa je za kaj takega preveč sramežljiv. Kaj je lahko za to žirafo hujšega kot prav govorni nastop pred celim razredom?
Problema se loti predvidljivo. Poskusi se izogniti nastopu. Najprej ga boli trebuh, zato želi na dan nastopa ostati doma. Ko mora vseeno v šolo, poskusi še drugič. Učiteljici se zlaže, da govornega nastopa ni pripravil. Znano, kajne? Naj tukaj s Stašem sočustvujemo? Seveda! Fant se boji, da bo pred tablo zmrznil, govoril bedarije, morda bo celo bruhal ali se razjokal – in kako se mu bodo sošolci smejali!
Kdo in kako Stašu pomaga premagati strah pred nastopom?
- Mama. Poglejte jo, odločno žensko. Sina je videla ležati v postelji, a ni nasedla. Seveda je meja med resnico in lažjo, ko otrok pravi, da ga boli a) glava, b) trebuh ali c) palec na desni nogi, zelo tanka, a mama je presodila, da so Staševe bolečine tokrat del treme. Tremo pa je treba premagati! Mama je bila vztrajna in sinu ni dovolila izogibanja.
- Učiteljica Emilija. Ta nojevka je s prijaznostjo, z razumevanjem, vztrajnostjo in zaupanjem v Staša storila podobno kot mama. Ne boš ušel, ti žirafek prismojeni! Zmoreš, zato boš nastopal! Njegove stiske ni zanikala, a mu ni dovolila, da bi se utopil v njej. Čudovita spodbuda, ki jo je težko dati v pravem odmerku!
- Sošolci. Grozno je, ko te črviči in se ti megli pred očmi, ko čakaš, da boš na vrsti za nastop, tvoji sošolki pa gre pred tablo tako gladko. Njen govor je tekoč, tema je zanimiva, jezik izbran … Misliš si: “Moj bog, nikoli mi ne bo uspelo za 2!” Toda Staš je ob opazovanju sošolcev, krokodila, želve in slona, videl, kako poteka nastop in s tem pridobil več nadzora nad situacijo. Ogledal si je, kje stojiš med nastopom, koga gledaš, kam daš roke, kako dolgo naj bi govoril, ter še pomembneje, ugotovil je, kako zanimivo je poslušati drugega. In na koncu ti ploskajo! Vau!
Ali je bil Stašev nastop brezhiben ali poln zatikanja, od avtorice slikanice Beth Bracken ne izvemo, razberemo pa najpomembnejše: Staš se je soočil s svojim strahom, zmogel je nastopiti in začutil je, kako lepo je, ko z drugimi deliš tisto, kar ti je všeč. Naslednjič se bo govornega nastopa prav zaradi te izkušnje lotil lažje.
“Sramežljivost je lepa čednost. A lahko te ustavi.”
Slikanica je na voljo v spletni knjigarni Celjske Mohorjeve družbe.
PEDAGOŠKI NAMIG: Učitelji včasih zlahka pozabimo, kako smo trpeli, ko izkušenj z nastopanjem še nismo imeli. Pred učence prepogosto postavljamo nezanimive in neaktualne teme govornih nastopov, ki jih še sami ne bi zmogli predstaviti tako, kot pričakujemo od njih. Zato naj bo govorni nastop od učitelja usmerjan, a vseeno zastavljen dovolj široko, da si ga bo učenec lahko zamislil po svoje. To mu bo vlilo še več sproščenosti.
Kaj ko bi učencem učitelji že zgodaj osmilili ta del pridobivanja ocen? Opažam, da se v srednji šoli govornih nastopov več kot polovica panično otepa. Kaj, ko bi otrokom že v osnovni šoli povedali: “Mulc, govorni nastop je mini priprava za to, kar boš v poznejšem življenju počel skoraj vsak dan. Je veščina, za katero je trema običajna, a je tudi stvar vaje. Vadi v razredu, v varnem okolju, z učiteljem, ki mu zaupaš in te spodbuja, s sošolci, ki razumejo tvojo tremo in ti na koncu stisnejo roko, ker si uspel. Odrasel boš in nastopal – morda ne ravno na televiziji ali radiu, zagotovo pa na vsaj enem razgovoru za službo, na sestanku pred sodelavci ali, ojej, na seminarju pred neznanci.” Za takšno vzdušje v razredu so odgovorni prav vsi – učitelji in učenci!
BEREM SINKU: Moj 5-letni sobralec je knjigo sprejel z zanimanjem, saj je za podobne čustvene teme zelo dojemljiv. Staševa trema ga je zaskrbela. Najbolj se mu je v spomin vtisnilo to, da žirafek obožuje tovornjake. In da je zaradi nastopa skoraj bruhal. “B-R-U-H-A-L, mami!”
Besedilo je kratko, na posamezni strani je le nekaj stavkov, besedišče je preprosto, prevladuje dialog. Knjigo lahko zato berete že predšolskemu otroku, ki bo več pojasnitev potreboval le pri besedni zvezi ‘govorni nastop’. Največ pa lahko zaradi teme ponudi prav šolarjem.
[GDČ. ŽREB] Kako pa se počutiš med nastopanjem? Je bilo v šoli huje, kot je sedaj, ko si odrasel? Svoj odgovor zapiši v komentar pod objavo na blogu, na Facebooku ali Instagramu do nedelje, 30. septembra. Nekomu od sodelujočih bom podarila knjigo Sramežljivi Staš in govorni nastop.
Ilustracije Jennifer Bell (še več njenih krasnih slikanic je tu) so zelo tople in raznih velikosti, zato je branje razgibano. Papir v slikanici je prijeten na dotik, tudi format je zelo priročen.
Če bi glede na zunanjo podobo tej knjigi morala pripisati letni čas, na katerega spominja, je to prav trenutni – jesen. Jesenska knjiga za vso družino.
Eni smo se govornih nastopov v šoli že rešili, druge še čakajo. Kaj bomo svojim otrokom povedali o tem delu svojega šolanja? Stavim na resnico!
Beth Bracken: SRAMEŽLJIVI STAŠ IN GOVORNI NASTOP (Celjska Mohorjeva družba, 2018, 30 str., ilustrirala Jennifer Bell, prevedla Jerneja Planinšek Žlof)
Objava je nastala v sodelovanju z založbo Celjska Mohorjeva družba.
V šoli je še šlo. Se mi zdi, da je huje sedaj, ko bi pred občasnim predavanjem za kolege, starše najraje zbolela in prestavila/dpovedala vse, čeprav vem, da sem se dobro pripravila in mi je všeč, kar imam za povedati. Imam pa tudi sama veliko takih in podobnih Stašev s katerimi delam, zato stiskam pesti, da žreb pade name, ker to pomeni, da pride knjiga tudi do mojih Stašev – mlajših in starejših😉 V nasprotnem primeru zagotovo zavijem v knjigarno!
Nastopanje imam rada, mislim da mi gre dobro. Tudi v šoli nisem imela težav. Imam pa kar nekaj prijateljic, ki jim je nastopanje grozno. Prav tako se v šoli srečujem z učenci, ki obožjujejo nastopanje in s tistimi, ki ga ne marajo. Slikanica je videti super, tudi kot didakticni pripimocek v nizjih razredih 🙂 vsekakor zanimiva
Z nastopi nisem ne na plus, ne na minus. V šoli se mi zdi, da sem bila v zlati sredini. Z leti se mi zdi, da je postalo vse težje, da rabim vseskozi več vaje. Pri sinu pa vidim, da mu zaenkrat še ni nerodno. Upam, da mu šola ne bo tega spremenila :).