Ustavi se in pomisli na svoje telo – kaj potrebuje ta trenutek, ko to bereš? Če nisi ugotovil v prvi sekundi, še malo postoj. Zdaj že veš? Odlično. Boš sedaj vstal, se presedel, se kako drugače premaknil? Morda boš odšel v kuhinjo ali k sočloveku, ki je meter od tebe, da bi to zaznano potrebo zadovoljil? Fino, storil si to. Kako se počutiš zdaj? Upam, da bolje, lažje, mirneje, lepše. Vse to nam v ritmu norega vsakdana ne gre zmeraj tako čuječe od rok, kajne? Pozabljamo na žejo, iščemo izgovore za spanec, čutimo veliko lakoto ali sploh nimamo apetita … Podajamo se od ene skrajnosti do druge. Pa vsi vemo, kako čudno delujemo, ko nimamo potešenih osnovnih telesnih potreb. Kako v družini že zgodaj krepiti zavedanje o stanju v lastnem telesu in potrebah, ki se spreminjajo sleherno minuto budnosti, predstavljam ob preprostem družinskem plakatu z naslovom Kaj potrebujem?
Material za izdelavo plakata:
- plakat poljubne velikosti
- škarje
- pisalo
- lepilni trak
- lepilo
- izbrane motive (natisnjene, lahko jih pa narišeš sam)
Motivi so poljubni, odvisni od tistega, kar se dogaja v vas samih, v posameznih družinskih članih in družini kot celoti. Pomislite: občutenje in zadovoljenost katerih telesnih potreb želite s plakatom spodbujati odrasli in otroci v vaši družini? Odgovori so vaši motivi na plakatu.
Naš plakat izpostavlja potrebe po:
- spanju/počitku
- hrani
- pijači
- obisku stranišča
- nežnosti, telesni bližini drugega (objemanje)
- tišini
- gibanju
Kako plakat aktivno uporabljati v družinskem vsakdanu?
Plakat visi na vidnem mestu v stanovanju – v prostoru, kjer je frekvenca našega mimohoda največja, da ne bi prehitro pozabili nanj (to se ne da, ker se vsaj enkrat na dan odlepi s stene, grrr). Nalepljen je v višini otrokovih oči.
Motivi naj bodo otroku čim bolj zanimivi – zato sta na našem plakatu pošasti, ki se objemata (otroka sta takoj pritegnili), straniščna školjka, ki se smeji, kozarec vode, v katerem je 5-letnik najprej videl slap, in podobno …
Večkrat na dan postojimo pred plakatom in drug drugega povprašamo: ‘Kaj potrebuješ/-em?’ Pokažemo na motiv in spodbujamo verbalizacijo: “Potrebujem tišino.” Nadaljujemo glasno: “Kje bom zdaj našel/-a tih prostor?” In greš tja in poskusiš – beri: upaš, da je tam res tiho in da bo tako ostalo vsaj še nekaj časa, haha. Ob tem lahko pokažemo na ušesa, z obrazom izrazimo, kako se počutimo, ko potrebujemo več tišine … Vse to sprva odrasli bolj načrtno kažemo otroku, sploh glede tistih potreb, za katere se nam zdi, da otroku še niso tako domače. Z našim praktičnim uresničevanjem zadovoljitve potrebe in besedami si bo vse skupaj lažje predstavljal in nas kmalu posnemal.
Kaj na plakat poreče 5-letnik?
Plakat je nastal zato, da bi fanta spodbudil k lažjemu odhodu na stranišče, zdaj pa ob plakatu ponavlja dva manj pričakovana motiva: “Potrebujem kozarec vode.” in “Potrebujem objem.” Če torej plakat še ne spodbuja tistega, kar smo si ob izdelavi zastavili odrasli, pa očitno iz otroka privabi tudi kaj odraslemu nevidnega – in zato nič manj pomembnega.
Ob plakatu sin večkrat vpraša, kaj potrebuje kdo od odraslih v bližini, kar je krasna priložnost za boljše zavedanje potreb drugih in ustvarjalno iskanje možnosti za to, kako lahko drug drugemu pomagamo pri zadovoljevanju telesnih potreb.
Če je ata lačen, mu lahko predlagaš kaj za pod zob, če že zmoreš, mu kaj okusnega tudi pripraviš. Če mama potrebuje počitek, jo lahko mirno pospremiš do postelje in ji rečeš: “Draga, mama, hvala za plakat, zelo si se potrudila. Vidim, da potrebuješ spanec, zato se bom zdaj 2 uri tiho igral in te ne bom motil med počitkom.” ***
*** Hec, ljudje, hec. Ta plakat nima takega učinka.
Med podobnimi domačimi pripomočki nam dneve in sodelovanje izboljšuje tudi slikovni urnik predšolarja, ki si ga oglej tukaj.
