Še misliti si ne moreš, kako naslovnica romana Rdeči zvezek zavaja. Obljublja nekaj vzorčasto-nežnega, da pa nekaj vijugasto-napetega. Odpre težko vprašanje: če bi moral izbrati med zasebnim življenjem in družbeno aktivnostjo, kako bi odločil? Pred to vprašanje si ne želimo biti postavljeni v razmerah, opisanih v zgodbi, ker so posledice sleherne odločitve boleče. Pa so tudi večne?
Samo dva popoldneva sem potrebovala, pa sem Rdeči zvezek predelala od začetka do konca. To je lahko močna spodbuda zate, dragi bralec, ki ti v ritmu norega vsakdana časa za branje kronično primanjkuje, kajne?
Rdeči zvezek je izjemno vznemirljiva zgodba, ki je nisem pričakovala, zato tolikšno presenečenje. Ritmična pripoved povleče in branje postane čisti raziskovalni užitek. Napetost je posledica prepleta vsaj dveh zgodb, dveh časov, dveh jezikov in dveh prostorov. Kako naj ti o tem pišem, ne da bi tebi, morebitni novi bralec Rdečega zvezka, razkrila preveč?
“Pripovedujem svojo različico, svojo resnico, morebitne laži so nezgode, nastale proti moji volji.”
Predstavljaj si napete politične čase neke kulture, ki si želi obstati in biti vidna. To so Baski. Ena od aktivistk je tudi t. i. Mama. V sedanjem času biva neznano kje, skrita, nesvobodna, razbolena od preteklosti in izgube svojih otrok. Njen cilj je jasen: v rdeči zvezek bo napisala zgodbo svojega življenja, osredotočeno na svojo družino, da otroka nikoli ne bi pozabila, iz katerega gnezda sta padla. Kakšno materinstvo je začela in kako se kljub izgubi hčerke in sina ni nikoli končalo, Mama izpove surovo in nežno hkrati. Do otrok ne more, zato pomoč poišče pri zaupnici, odvetnici, v romanu poimenovani L.
L odide v Venezuelo z jasnim ciljem – našla bo Mamina otroka in jima predala rdeči zvezek. To ni le predmet, to je resnica, je ljubezen, je dokaz o življenju, boju in obstoju ženske, ki je v nekem prostoru in času izbrala družbeno aktivnost, ob tem pa izgubila zasebnost.
“Najlepše pri življenju je to, da samo ne opozarja na to, kaj se bo zgodilo.”
Pripovedi L in Mame sta odvisni druga od druge, po svoje pa zelo samozadostni. Ko ena govori o silnem materinskem gonu, druga o njem dvomi. Ko ena pripoveduje o nežni vzgoji otrok in posluhu za svoj rod, se druga spominja, da ji primarna družina tega nikoli ni dala dovolj. Bralec poskuša dojeti obe izkušnji, čuti obe.
Arantxa Urretabizkaia je priznana baskovska vsestranska ustvarjalka, ki je Rdeči zvezek izdala že leta 1998. V romanu zasledimo besedo ‘euskara’, to je baskovski jezik, ki ga poskuša v zvezku, namenjenem otrokoma, ohraniti Mama.
Glavno bralčevo čustvo ob tej močni in dinamični zgodbi je strah. Strah, da bo Mamin glas nehal odmevati po Venezueli. Strah, da bo L predčasno razkrinkana – ne prenaša navadnega zvezka, nosi zgodovino, politiko, kulturo, jezik in družino hkrati.
Bralec se boji, da bo zvezek prav zaradi tega nekdo ukradel ali uničil. Nekje na sredini romana bralec podvomi celo o Mami – morda pa laže, morda njena otroka nista bila ugrabljena, kakor pravi? Morda je oče, ki ga Mama ne želi omenjati, v resnici blaznež in bo Rdeči zvezek še bolj rdeč, kot to kaže naslov?
Kako se roman razplete v resnici? Vem, a ti v tej obliki še ne povem. Rdeči zvezek doživi sam – jesenski dnevi kar kličejo po točno taki bralni izkušnji.
[GDČ. ŽREB] Roman želim pokloniti nekomu ob bralcev Gdč. knjige. Prosim, da nadaljuješ stavek “Pričakujem, da je konec romana Rdeči zvezek …”. Nadaljevanje stavka zapiši v komentar pod to objavo na blogu ali na Facebooku ali Instagramu, in sicer do torka, 6. novembra. Radovedna sem, kakšen razplet si obetaš.
Arantxa Urretabizkaia: RDEČI ZVEZEK (Malinc, 2018, broširana izdaja, prevedla Barbara Pregelj, 172 str.)
Objava je nastala v naklonjenem sodelovanju z založbo Malinc.
Mama in otroka se bodo srečali, Mama in L. bosta prirejali pogovorne večere v knjigarni, kjer bosta ozaveščali ostale ženske o pomenu vere, upanja in ljubezni
Srecen.
Pričakujem, da je konec romana Rdeči zvezek tak, da zvezek doseže oba otroka. Morda ne obeh v fizični obliki, ju pa njegovo sporočilo tako ali drugače materinsko objame in v danem trenutku ključno zaznamuje njuno življenje. Sumim pa, da se morda kdo od njiju temu sprva upravičeno upira in do mame goji zamero. Doseže ju kljub temu. Ker ljubezen presega fizikalne zakone (zanjo razdalja in čas nimata smisla) in prebija najtrše zidove.
Žalostno-srečen. L razkrinkajo še preden uspe najti otroka in predati zvezek. Mama nikoli ne izve kaj se je zgodilo z L. Dolgo časa živi sama in brez novic o čemerkoli. Naposled na stara leta otroka najdeta njo.