ČAJNA ŽENIČKA

Ha, pa menda ne verjameš, da je vsa moč samo v velikih bitjih, kajne? Niti ne drži, da so vsi junaki moškega spola. Spoznaj žensko, ki vsakodnevne zagate rešuje tako, da se pomanjša. To je zbirka zgodb z naslovom ČAJNA ŽENIČKA in res je od vraga!

Čajna ženička je glavna junakinja istoimenske zbirke kratkih zgodb za otroke norveškega avtorja Alfa Prøysna (1914-1970), ki je izšla že leta 1956. Na tej gospe ni na prvi pogled nič posebnega, kaj šele nadnaravnega.

Ženska ima lično urejeno kuhinjo, ki se je ne bi branila nobena vintage gospodinja, ima sitnega moža, ki ji ga nihče ne zavida, včasih prismodi krompir in kot vsaka iznajdljiva kuharica to spretno zakrije. A ta ženska rdečih lic ob vsem vsakdanjem zmore še nekaj! Kar tako, nikoli ne ve, kdaj jo bo doletelo, vedno pa je v pravem trenutku, se pomanjša. Od tod torej njeno ime – Čajna ženička, ženska, v velikosti čajne žlice (v angleškem prevodu Mrs. Pepperpot).

V zbirki so štiri zgodbe:

Čajna ženička gre po borovnice

Čajna ženička na bazarju

Čajna ženička in skriti zaklad

Čajna ženička in los

Že res, da se majhna, kot je, ženička lahko priplazi v vsako luknjo in se izmuzne vsaki zveri, toda njene še boljše supermoči so v tistem, kar lahko za vzor vzamemo tudi mi, navadni smrtniki, ki ne spreminjamo svoje velikosti. Ženička je namreč na vso moč iznajdljiva, ljubeznivo-odrezava, pogumna, klepetava in zabavna. Je tudi docela krvava pod kožo. Samo poglej, kaj si pripogovarja, ko zaradi zakonskega prepira besno nabira borovnice:

“Nisem še videla tako bedastega moža, kot je moj, prav zares, kako sem lahko bila tako neumna, da sem se poročila z njim, samo en človek na vsem svetu je še bolj neumen, kot sem bila jaz takrat, to je moj mož, prav zares, kakšen bedak.”

A ženička ima tega svojega gospoda vseeno zelo rada. Ob njem ugotovi eno od glavnih modrosti v zbirki: “Za žalostne se mi pa zdi, da pomaga samo eno, in to so borovnice na palačinkah.”

Čajno ženičko bi v gozdu lahko iskal z lupo, toda punca je glasna in trmasta, ne moreš je zgrešiti. Odžene lisico, volka in medveda. Aja, pa še noro napadalnega losa! Ženička namreč ve, “da se tisti, ki se ne boji velikega, na smrt boji majhnega”. Je bistra in z njo se ne morejo igrati niti domišljave ženske na bazarju, ki mislijo, da je le prisrčna lutka, namenjena igri.

Čajno ženičko so Japonci v 80-ih letih predelali v anime serijo (tam je imenovana kot Spoon Obasan).

[BEREM SINKU] S 5,5-letnim sobralcem sva Čajno ženičko prebrala v dveh večerih. Branje sem lahko doživeto dramatizirala. Tamali vsemu sporočenemu med vrsticami še ni dobro sledil, saj je zbirka namenjena malo starejšim bralcem. Z zanimanjem je opazoval podrobnosti na ilustracijah in se zelo zabaval ob ženički, ki želi losa prestrašiti s prevelikimi oblačili in klobukom.

[GDČ. BESEDE]

mačščina – jezik, ki ga govorijo mačke, in ga ženica, ko je pomanjšana, tudi dobro razume

dečekskepovski (hrib) – hrib, na katerem se dečki kepajo; za ženičko v pomanjšanji verziji so kepe nevarne kot le kaj

Drobne ilustracije Bjørna Berga (1923-20085), švedskega umetnika, ki je sodeloval tudi z Astrid Lindgren (Emil iz Lönneberge) so izjemno gibke. Ženička se prekopicava, se manjša oz. veča, pada, se preoblači, beži pred sovražniki v gozdu, tihotapi mačje mladiče, se sprehaja, kot bi bila navita, jezdi na mačjem hrbtu, kuha, peče in drugo … Ob razbiti posodi, popolni opremi kuhinje in jedilnega kota ter drugih podrobnostih so nekateri prizori zabrisani in le nakazani, sploh sklepno dogajanje v gozdu, v katerem straši los.

Tisti, ki v otroški ilustraciji iščete le nežno in ljubko, boste v obraz ženičke in drugih gledali zelo zbegano, saj so bolj podobni karikaturam, pogosto spačeni, jezni, začudeni in blazno nemirni. Spet drugim pa bodo prav take ilustracije zelo blizu, a?

Čajna ženička je izšla v zbirki Čudaške prigode, ki jo ureja založba KUD Sodobnost International. Na Gdč. knjigi si iz te zbirke spoznal še Ding dong zgodbe in Groznovilca in divja zima.


Alf Prøysen: ČAJNA ŽENIČKA (KUD Sodobnost International, 2018, 119 str., ilustriral Bjørn Berg, prevedla Marija Zlatnar Moe)

Objava je nastala v sodelovanja z založbo KUD Sodobnost International.

Dodaj odgovor