ZAKAJ ODLOŽITI VPIS OTROKA V 1. RAZRED?

Prav, zaprosili boste za odlog šolanja svojega otroka. Nekateri vas bodo ob tem tolažili s ‘Saj bo še čas za to!’ ali ‘Nikamor se ne mudi!’, kot bi bil odlog družinski poraz, drugi bodo zavijali z očmi, misleč, da delate otroku nepopravljivo škodo. Pa v odlogu šolanja v resnici ni nič tako usodnega – morda je celo več škode takrat, ko v 1. razred vpišemo na šolo nepripravljenega otroka. Da bi začetek šolanja lažje razumeli ne samo z vidika otrokovih akademskih sposobnosti, temveč tudi čustvenih in vedenjskih, odgovarjam na vprašanje, zakaj odložiti vpis otroka v 1. razred.

Recimo, da je vaš 6-letnik septembra res super razvit – že vrtec je sprejel brez težav, je družaben, živahen, radoveden, zdrav, ima prijatelje, z zanimanjem spoznava nove situacije, ima malo strahov, ima dobro razvit govor … Takemu otroku redni vpis v 1. razred res ne more narediti nič travmatičnega, se strinjamo? Vpišite ga! Če ga v tem opisu ne najdete, pa, prosim, berite naprej …

Oglejmo si nekaj ljudskih (pol)argumentov nasprotnikov vsakršnega odloga vpisa otroka v 1. razred in skupaj ugotovimo, kdaj je odlog šolanja smotrn in kdaj za to res ni potrebe.

SAJ SMO ŠLI TUDI MI V 1. RAZRED, PA NAM NI BILO NIČ HUDEGA

To pravite tisti, ki ste se v 1. razred vpisali kot (skoraj) 7-letniki, kot 6-letniki pa ste obiskovali lušno malo šolo, kajne?

Danes so otroci v Sloveniji na vpis v 1. razred povabljeni v februarju tekočega leta, ko naj bi začeli obiskovati pouk. Septembra naj bi v šolo tako zakorakali vsi otroci, ki bodo v tekočem letu dopolnili 6 let. Nekateri so jih že januarja, drugi jih bodo šele konec leta, torej bodo v najslabšem primeru 1. septembra stari 5 let in 9 mesecev.

Rekli boste, da se 5-letnik bolj malo razlikuje od 6-letnika in da je razlik med 6-letnikom ter 7-letnikom še manj. Brez točnega vira in zelo po spominu pa želim izpostaviti, da naj bi se določeni deli možganov, odgovorni za vzdrževanje pozornosti (pomembno za doseganje učnih ciljev) in uravnavanje čustev (pomembno za prilagajanje novemu okolju in ljudem v njem), bistveno razvili šele okrog 7. oz. 8. leta. Pri tem naj bi nastajale tudi razlike med spoloma – v prid deklicam, ki dozorijo hitreje kot dečki.

Če torej zanemarimo značajske in genetske dejavnike ter primerjamo razvitost možganov današnjega prvošolčka, ki je v najboljšem primeru ob vpisu v šolo res star 6 let, in onega iz preteklih generacij osemletke, ki je prvi razred v najboljšem primeru spoznal kot 7-letnik, so možne razlike prav zaradi prelomnega dozorevanja možganov v tem obdobju. A to ni glavni razlog, zakaj je v nekaterih primerih vpis v 1. razred bolje odložiti … Beri naslednjo modrost.

ITAK SE V 1. RAZREDU SAMO IGRAJO

Morda mislite, da bo 1. razred samo podaljšek vrtca, poleg učiteljice bo še vzgojiteljica in spremembe glede na vrtec skoraj ne bo. Malo snovi pač, nič domačega učenja, ker baje vse naredijo v šoli, še vedno se bodo veliko igrali. Pa je tako v vseh slovenskih 1. razredih?

O tem sem povprašala v Facebook skupini Kje vas čevelj žuli? – Šolstvo. Na vprašanje, ali obstaja zakonski predpis, kakšno naj bi bilo razmerje med učnimi urami in igro v 1. razredu, sem dobila odgovor, da tega ne ureja zakon, temveč posamezen učitelj oz. šola.

Tako na Slovenskem obstajajo 1. razredi, v mojih očeh idealni, kjer učna ura traja samo 20 minut (vau), nato sledi nevodena dejavnost oz. samostojna igra otrok, nato spet učna ura itd. Zakaj je to smotrna ureditev dela s 6-letniki? Kjer njihova pozornost večinoma še ni primerna strnjenemu vodenemu delu ob mizi, z gradivom, abstraktnemu načinu učenja, prav tako v tej starosti potrebujejo več nevodenih dejavnosti za razvoj samozavesti, samostojnosti ter spoznavanja lastnih interesov. In za sprostitev nemira, ki se pojavi ob neprekinjenem usmerjanem sedečem delu.

Po drugi strani pa so pri nas tudi 1. razredi, ki so že povsem šolski – šolska ura traja 45 minut, vmes so 5-minutni odmori, sledi kosilo in OPB, večinoma spet z vodenimi dejavnostmi. Verjamem, da nekateri otroci tega na prehodu med 6. in 7. letom še ne zmorejo in pogrešajo, pa to ni za to starost nič tako otročjega … igro.

PA SAJ ŽE (SKORAJ) BERE IN PIŠE!

Ja, vaš tamali že pri 2. letu skoraj bere, šteje, računa, barva, primerja, prireja, izrezuje … Odlično, če otroka črke in številke že zgodaj zelo zanimajo. Če se je denimo že v vrtcu zaradi lastnega zanimanja naučil brati (vseeno je to redkost tudi danes, ko baje vsi vzgajamo male genije), mu seveda tega ne bomo branili, toda ob vpisu otroka v šolo se je dobro vprašati tudi o nekaterih otrokovih neakademskih sposobnostih.

Šola ni le drugo ime za učenje, spomin, grafomotorične spretnosti ipd., temveč je tudi poligon številnih socialnih in čustvenih situacij. Otroci, ki že v vrtcu težje sklepajo prijateljstva, imajo več težav z umirjanjem, so bolj vznemirjeni v novih situacijah, potrebujejo več gibanja, so bolj utrujene sorte, imajo več težav z imunskim sistemom ipd., bodo v 1. razredu morda težje prenesli obilico vsakodnevnih sprememb.

Te so v septembru vsaj: nova učiteljica, nova vzgojiteljica, novi prostori, novi sošolci, (morda) večja skupina otrok kot v vrtcu, zvonec, šolske potrebščine, za katere moraš samostojno skrbeti, več sedenja, več pisanja, učenje branja, odsotnost dnevnega počitka … Vse to lahko še nepripravljenega (skoraj) 6-letnika izčrpa bolj kot bolje čustveno, energetsko in socialno opremljenega otroka.

V ŠOLI NI TREBA SPATI

Pa to ni nujno dobro, saj tudi 6-letni otrok potrebuje reden dnevni počitek (ležanje v poltemi, če že ne spanje), da s tem spočije telo in duha. Od česa? Od tega, da sledi vzgojitelju/učitelju, vrstnikom, novim situacijam, nalogam … Da se po počitku vrne bistrejših misli, spočitega telesa in bolj motiviran za nadaljevanje dneva – tudi za popoldansko sodelovanje v družini (nekaj najbolj zabavnega je siten otrok ob 17.30, kajne?).

Če je vaš otrok bolj utrujene sorte, je pričakovati, da bo v šoli ob drugačnem ritmu in povečanem miselnem naporu zanj utrujenosti še več. Se lahko v šoli po pouku kje odpočije? Ga lahko takoj po pouku domov odpeljejo stari starši in si počitek privošči pri njih? Morda pa bo zaradi odloženega vpisa tudi v tem smislu po 7. letu zanj ugodnejši čas za šolo in ne prej.

DRUGO LETO NE BO NIČ DRUGAČE

Pomislimo, kaj pomembnega za vključevanje v šolo lahko otrok v podaljšanem letu vrtca še pridobi? Morda je to leto lahko zanj polno novih prijateljstev, ki jih je začel sklepati pozneje in v tem še ni suveren, do šole pa bo samozavest še pridobil. Morda bo v tem letu postal samostojnejši pri oblačenju, skrbi zase in še čem, česar v primerjavi z vrstniki do 6. leta pač še ni dodobra usvojil. Vse to bo lažje dosegal v njemu znanem in manj zahtevnem, počasnejšem okolju (vrtec) brez pritiska nove izkušnje, ki določene spretnosti otroka že pričakuje (šola).

JOJ, DRUGO LETO BO PA NAJSTAREJŠI V RAZREDU!

Koga pa je to že kdaj resnično zmotilo? Zmeraj je nekdo, ki je med sošolci najstarejši. In ni nujno, da ta kakorkoli po rasti, razvitosti, zrelosti in drugem sploh odstopa od drugih. Pa tudi če bi – ali vendar ne kokodakamo kot nori o tem, kako tolerantni smo do vsega drugačnega? Potem bomo tudi do najstarejšega v razredu.

A GA BOSTE VEČNO TAKO ZAVIJALI V VATO?

Odložitve vpisa otroka v 1. razred ne vidim kot zavijanje v vato. Starši, ki smo se odločili za to, imamo različne razloge za to. Niti v enem ne vidim želje po neutemeljenem varovanju otrokove dobrobiti.

Nekateri vpis odložijo zato, ker imajo sami slabe šolske izkušnje (te bo najbolje predelati do naslednjega leta, ko boste vpisovali otroka), drugi verjamejo v podaljšano otroštvo (strinjam se, da se to s šolo vsaj malo spremeni – ne čez noč in ne nujno na slabše, a šola prinese drugačen vsakdan celotne družine, otroka bolj obremeni kot vrtec, tudi če je v šoli uspešen), tretji z odlogom pridobijo še eno leto, v katerem se jim ni treba ukvarjati s tistim, kar načrtujejo pozneje, recimo šolanje na domu, potovanje po svetu ipd. …

Četrti bomo otroka v šolo vpisali pozneje zaradi njegovih siceršnjih posebnosti. V to skupino po mojem prepričanju spadajo otroci z avtizmom, motnjo pozornosti, govorno-jezikovnimi motnjami, zaostankom v razvoju, anksioznostjo, prezgodaj rojeni otroci, otroci s težavami v imunskem sistemu in drugi, katerih starši naj ob povabilu na vpis v šolo še posebej premislijo, kaj otroku, ki mora že tako nadoknaditi veliko več kot vrstniki, dejansko koristi. Šola pri 6. letu morda bistveno manj kot leto pozneje.

Dobro je, da slovenski šolski sistem dopušča, da o vpisu otroka v 1. razred odločamo starši. Ne glede na vsa strokovna priporočila, statistiko, navade in druga prepričanja zavzeti starši otroka še najbolje poznajo, pa ne v smislu njegovih dejanskih učnih sposobnostih, temveč njegove čustvene zrelosti, sposobnosti vključevanja v večjo skupino in institucijo, podružabljanja in drugega, kar se v šoli vrši še hitreje in močneje kot v vrtcu. Če sodite, da bi vaš otrok ob tem izgubljal, ne pa pridobival, je odlog šolanja smotrna odločitev.


KAKO ODLOŽIMO VPIS OTROKA V 1. RAZRED?

Če za odlog vpisa otroka v 1. razred zaprosimo starši, to po črki zakona poteka v več korakih:

1. Starši v februarju opravijo razgovor pri šolski svetovalni službi. Izrazijo željo po odlogu. Izpolnijo vlogo.

2. Otrok opravi testiranje pri šolskem psihologu.

3. Otroka pregleda šolski zdravnik.

4. Šolska komisija (zdravnik, svetovalna služba, učitelj itd.) odloči o upravičenosti odloga.

Starši se lahko na odločitev komisije pritožijo.

Več o tem je na portalu Za starše.


Dodatek: POMISLEK O PROCESU ODLOGA VPISA V 1. RAZRED PRI OTROKU Z ODLOČBO O USMERJANJU

Začudena ugotavljam, da bo otrok, ki ima že v vrtcu odločbo o usmerjanju, in iz katere je razvidno, da bo zaradi t. i. dolgotrajne bolezni odločbo potreboval tudi v šoli, moral čez vse zgoraj navedene postopke, da bosta na koncu šolski psiholog in zdravnik, ki bosta otroka videla le za nekaj minut, odločila o primernosti vpisa otroka v šolo.

V tem vidim potrato časa in sredstev tako na strani stroke kot staršev. Ti so otroka že v procesu pridobivanja odločbe izpostavili številnim strokovnim pregledom in testiranjem, ki so dovolj zgovorni za samodejno odložitev vpisa, če starši zaprosijo zanj. No, tako bi lahko bilo … pa ni.

KOMENTARJI

  1. Spoštovani,

    zanimiva objava, v kateri je moteč element, da razlago o sestavi (izvedbi) pouka iščete v skupini Kje vas čevelj žuli (ali nekaj podobnega). Kolikor vem, gre za starševsko debatno skupino, iz katere izločijo vse učitelje, ki izrazijo kakršenkoli pomislek o njihovih smernicah/idejah. Učitelji smo po njihovem mnenju “pošasti”, čigar osnovna naloga je uničevanje otrok, staršev in družin. Obstaja veliko skupin, kjer so člani učitelji, ki bi vam na to znali odgovoriti. Zakon nikoli ne govori o izvedbi pouka, to ni namen zakona. Temu so namenjeni učni načrti, v učnem načrtu je tudi didaktični del, kjer je predlagana izvedba pouka. Če bi se potrudili, bi videli, da je na str. 64 (UN slovenščina) zapisano, da v 1. VIO še posebaj priporočajo didaktično igro, sodelovalno učenje …
    Lep pozdrav in uspešno delo.

    1. Tina, hvala za komentar. Tega o omenjeni FB skupini ne vem, spremljam jo redno in selektivno, zaenkrat je najširša na temo šolstva na FB sploh, zato se mi zdi zanimiva. Hvala za napotek v učni načrt, osnovnošolskega res ne poznam. Predstavljam pa si, da se priporočila potem izvajajo glede na učiteljeva prepričanja, zato prihaja do razhajanja med takimi in drugačnimi 1. razredi, ki jih omenjam v objavi. Zelo si želim take z veliko igre, odmori in sproščenosti.

  2. Zanimiva objava in zanimivo branje. Kot pravite v članku pa se je smiselno zavedati, da je za nekatere otroke to +, za druge pa lahko tudi -. Želela bi le opozoriti, da vse šole nimajo šolskega psihologa, posledično se morajo določeni starši, ki se odločijo za odložitev, naročiti na psihološki pregled v lokalnem zdravstvenem domu in nato mnenje psihologa predložiti komisiji.

    1. T, najlepša hvala za pohvalo objave. In hvala za to dodatno opozorilo glede šolskega psihologa.

Dodaj odgovor