POGLEJ SKOZI OKNO

“Poglej skozi okno. Upri oči pod krošnjo najbližje jablane. Vidiš moškega, ki se naslanja na deblo? Ne? Prisloni čelo ob steklo. Zdaj ga vidiš.” Tako se začne nov roman Evalda Flisarja z naslovom POGLEJ SKOZI OKNO. To je žalostna zgodba o iskanju prijateljstva in napeta pripoved o tragičnosti tistih, ki so v življenju veliko izgubili.

Ko se najprej ozreš po tej knjigi, opaziš privlačno naslovnico, kajne? Priteguje s temno modro in rjavo, z zvezdanim nebom, ki obljublja, in zavezniškim objemom dečka ter, ne, to ni pes, pujsa. Naslovnico je ustvarila ilustratorka Bojana Dimitrovski (njeno delo si na Gdč. knjigi pred časom opazoval v zbirki Ding dong zgodbe Jane Bauer; klikni tukaj). Z njo je nakazala možno sanjsko podobo odnosa med slehernim živim bitjem in vesoljem, a ta je že na prvih straneh romana Poglej skozi okno grobo prekinjena s prizorom zakola pujsa.

Prevladujoče vprašanje bralca med branjem tega dela je: ‘Kaj neki se je zgodilo?!’ Zgodba je fragmentarna, v celoto se sestavlja postopoma in retrospektivno. Nenavaden drugoosebni pripovedovalec, na katerega se po nekaj poglavjih navadimo, deluje manj zanesljivo, zato je branje izjemno napeto. Sli nas k aktivni udeležbi vse resnejše in nič kaj otroške pustolovščine.

“Vedel si, da je zdaj s tabo nekaj narobe. Vendar si hkrati čutil, da to, kar je s tabo narobe, ni tako zelo narobe, ni prehudo narobe.”

Spoznamo 15-letnika, osrednjo osebo romana, ki po Nesrečnem dogodku, tako ga imenuje sam, ne dosega več prejšnjih umskih sposobnosti, ter drugega mladega fanta, Ahmeda iz Sirije, ki je med vojno izgubil 30 članov svoje družine. Bežita v mirnejše okolje. Zdi se jima, da bi to lahko bil London.

Druži ju želja po dostojanstvu, spoštovanju in večjem ter manjšem maščevanju. Tam, kjer bi lahko nastalo iskreno prijateljstvo in vera v boljši jutri, se žal zgodi resno kriminalno dejanje, v katerega je bil eden od para vpleten docela naivno.

Kako bi lahko oblasti, država, svet in kar je še tega poskrbeli za šibkejše, tiste, ki so izgubili največ, kar se izgubiti da? O tem se v romanu sprašujemo ob motivih družine, ki vzgaja otroka s posebnimi potrebami, ter begunca.

V zgodbi odkrijemo veliko aktualnih in občečloveških tem v neodgovorljivem nasprotju: kaj je človek in kaj žival, kaj je islam in kaj krščanstvo, kaj je bolezen in kaj zdravje, kaj je prijateljstvo in kaj zloraba?

[PEDAGOŠKI NAMIG] Roman Poglej skozi okno je vredno predstaviti starejšim slovenskim šolarjem. Mentorji branja, pa naj ste v tej vlogi učitelji ali starši, ne pozabite po branju preveriti, kako mladi razumejo zadnje strani knjige. Skrbi me, da bodo nekateri v tem delu Evalda Flisarja našli potrditev predsodka, da so vsi muslimani teroristi. Taka posplošitev je napačna in škodljiva, zato roman od odraslih zahteva več preverjanja razumevanja prebranega na strani mlajših.

“Morda je na tem svetu več pošasti, kot si se bal, da ti bodo med spanjem prilezle skozi okno.”

Poglej skozi okno je t. i. crossover roman. Za to literarno vrsto je značilno brisanje meja med literaturo za mlade in odrasle. Knjiga išče odprtega, razgledanega in čutečega bralca, recimo ob tretje triade osnovne šole naprej.

‘Poglej skozi okno’ je tudi stavek, ki se v romanu, razdeljenem na 50 krajših in naslovljenih poglavij, večkrat ponovi. Ta refren razumemo kot močno metaforo – klic po tem, da se iz ozke prepričanosti o sebi in svetu ozremo naokoli ter tam spoznamo drugačno resnico o slehernem pojavu in bitju. Si upamo? In ali sploh razumemo videno in slišano?

Svet smo nevarno zapletli in Poglej skozi okno kaže, kako bi ga z iskrenostjo, skrbjo in naklonjenostjo lahko nežno odpletli. A zdi se, kot da človek na takšno miroljubje sploh še ni pripravljen …

“Spoznaj naravo sveta, v katerem živiš.”

[GDČ. ŽREB] Dragi bralec Gdč. knjige, prosim, poglej skozi okno še ti in v komentarju na blogu, Facebooku ali Instagramu zapiši, kaj oziroma koga pravkar vidiš. Odgovore bom zbirala do sobote, 16. marca, do polnoči. Izžrebancu bom poklonila roman Poglej skozi okno.


Evald Flisar: POGLEJ SKOZI OKNO (KUD Sodobnost International, 2018, 204 str., 19,90 EUR)

Objava je nastala v sodelovanju z založbo KUD Sodobnost International.

KOMENTARJI

  1. Vidim parkirane avtomobile in igrišče. Kot metaforo…vidim pa predvsem družbo z zelo neenotnimi vrednotami in preveč egoizma.

    1. Andrea, najlepša hvala za odgovor. Izžrebala sem Uršo, ki je sodelovala na Facebooku.

Dodaj odgovor