Oho, rubrika INSTA GDČ. ne bo zmeraj mesečna, vsaj v tej pomladni verziji ni. Marca in aprila sem na Instagramu na kratko predstavila pet knjig, o katerih, če ne prebivaš na družabnih omrežjih, od mene še nisi slišal, verjetno pa katero od njih že poznaš. Izvoli …
Rachel Hollis: PUNCA, ZBRIHTAJ SE (Založba Vida, 2019, 217 str.)
Hey, sister! V angleščini to deluje igrivo, slovenski prevod ‘sestrica’ pa se mi v tej knjigi ne zdi posrečen. Recimo ‘draga, kolegica, ti, punca’ zveni čisto drugače, kajne? PUNCA, ZBRIHTAJ SE mi je dala misliti predvsem o argumentaciji, zakaj mi ni tako všeč. Rachel Hollis, podjetnica, mati, žena, blogerka itd., namreč piše o tistem, kar nas, babe (naklonjeno rečem tako), zanima kot le kaj. Je hujšala, je prebolevala, je pila, je telovadila, je iskala delo, je verjela vase, je trpela, je dvomila, je tekmovala, je jokala in se zaljubila, vzgajala, posvojila, rodila … In govori o resnicah, v katerih bi se gotovo našla tudi ti, a ne morem si kaj, da ne bi priznala, da v meni s slogom, humorjem in zamislimi vseeno ni storila nič posebnega. Morda me je vodila le do tihega spoznanja, da raje kopljem po resnejši literaturi, ki sicer tematizira vse to, kar na 217 straneh natipka Hollisova, a si ob tem želim še več od jezika in manj girl power kričanja, ker sem po branju kar utrujena od občutka, kaj vse naj zdaj spremenim. Sestrica, moč je res v tebi, a ta se ti bo večinoma zgodila onstran knjig, mogoče lažje ob prijateljici ali nekje v tišini. Življenje pač. Pa preberi knjigo in presodi sama – meni gre za iskrenost, a okusi in klofute so različni.
Tove Jansson: KOMET PRIHAJA (Mladinska knjiga, 2014, 160 str.)
Da bova s tamalim, 5,5 leta šteje, šla čez 150 strani, si nisem mislila. Pa tu zagotovo obstajate taki, ki vam z otroki to že gre, in oni, ki si še ne predstavljate. Zelo so si različni glede zanimanj in moči pozornosti. Če ne bi najprej gledala animiranega filma Mumini lovijo komet, tudi knjiga KOMET PRIHAJA ne bi šla tako lahko. Veliko so pridale še drobne ilustracije. Največ pa očitno velik mumin zagon v sobralcu, ki je že vedel, da bo po kometu vse v redu, vmes pa s splavom po reki, do observatorija, k strašnemu drevesu in Smrkljica in Njuhec in Snif in hemuli in oni, katerih ime sem pozabila … Aja, hatifnati so, pravi tisti iz #beremsinku.
Na Instagramu (@gospodicna_knjiga) nas je že 1532! Bi se v sledilca Gdč. knjige spremenil še ti? Pridi, smo dobra, iskrena in kritična družba!
Tove Jansson: MUMUNTROLČKI IN VELIKA POVODENJ (Mladinska knjiga, 2015, 58 str.)
Še ena o muminih! Neka odbita fenica teh bitij vseeno nisem. Zmerno, zmerno pa! Še najbolj me preseneča, kako se je zanje zagrel 5,5-letnik! Mumintrolčki in velika povodenj je sicer prvo delo iz serije trolov (1945). Zgodba se ne zdi tako izdelana, tudi liki se še lovijo. V naslovu omenjene povodnji recimo čez besedilo skoraj ni opaziti. Knjigo bi raje naslovila Mumini iščejo očka, moj sobralec pa verjetno Kdaj bo poplava?. Sprašujete, ali je dela Tove Jansson treba brati v določenem zaporedju – po mojih izkušnjah sploh ne, zato hop med mumine, tudi v stripih so!
Sheryl Sandberg, Adam Grant: MOŽNOST B (Mladinska knjiga, 2019, 288 str.)
“Kaj bo o prebolevanju govorila milijarderka, izvršna direktorica Facebooka, vpletena v neke afere o spletnih podatkih? Kakšno faking radost si lahko obetaš od vdovstva? Nina, ne beri o smrti, še malo in ime ti bo zajec!” Vse to sem si napletla pred branjem MOŽNOSTI B, a potem me je prav strah pred smrtjo bližnjih vodil h knjigi. Opravi z vragom! Sheryl Sandberg jo je napisala v soavtorstvu s psihologom Adamom Grantom nekaj let po nenadni smrti svojega moža. Pretresljivost osebnega in družinskega dna je opisala široko in z mnogimi viri. Piše o travmi in t. i. posttravmatski rasti, ki se lahko pojavi iz nje, na srečo s precej samokritike: njeni otroci so obiskovali kamp za prebolevanje, ona je imela osebnega psihologa, dolg dopust in še in še zunanje podpore, ki je mnogi ljudje, ki so koga izgubili, nikoli niso deležni. Seveda je v tem oziru to čista amerikanizacija, po drugi strani pa MOŽNOSTI B ni veliko očitati. V njej je presenetljivo veliko človeškega in uporabnega.
Kaj sem v rubriko INSTA GDČ. pospravila januarja in februarja (oh, kako daleč se že zdita), poglej tukaj.
Peter Čeferin, Vasja Jager: SODNI DNEVI (Cankarjeva založba, 2019, 232 str.)
Nisem veliko pričakovala. Skrbel me je slog. In ali bo zgodba sploh stala. Ali da so SODNI DNEVI samo polni promocije zaradi zvenečih imen avtorjev. To bi me razočaralo. Tako pa je to čisto solidno branje za kakšno popoldne ali dve. V pripoved o Ediju, odvetniku v (samo)odpisu, se hitro vživiš. Scene s sodišča se niti ne zdijo v samem središču, bolj izstopa odvetništvo kot področje boja, papirjev, spletk, vez, groženj in prespraševanja lastne vesti. Ta je pri Edvardu še kako glasna – presračkan zakon, opoj alkohola, zamujeno otroštvo edinca, od kariere še nihče ni srečen umrl. In potem idealistično zbližanje na ravni oče-sin ter odvetnik-ljubica, to je šibkost tega krimi romana, kajne? V delu Petra Čeferina in Vasje Jagra sem našla eno nedoslednost (namig: dopis), a ta naj ne meče grobe luči na besedilo kot celoto. To je zgolj nečimrn glas močnega ponosa, da sem kot sicer pogosto površna in manj izurjena bralka tega žanra sploh našla tako podrobnost!
Novi predlogi v mesečni rubriki INSTA GDČ. bodo na kup zbrani spet junija ali julija. Majska bera pa se na Instagramu že raznoliko polni!
