KAJ Z DIJAKI, KI BEREJO?

Ne bom o tem, da mladi dandanes itak nič več ne berejo, konzumirajo samo še instantne in neskončne nepomembnosti družabnih omrežij, temveč si zamislimo tole: delate na srednji šoli, sami verjamete v branje in to si želite spodbujati tudi pri svojih dijakih. Kaj lahko ob tem pričakujete (množične navdušene omedlevice mulcev že ne) in v katere dejavnosti se lahko kot profesor vključite zato, da bi mladim, ki jih knjiga zanima, ponudili še več priložnosti za druženje z njo?

 

1. BRALNI KROŽEK

Bralni krožek na eni od slovenskih gimnazij vodim že štiri leta. To je miniaturen krožek, ki ga na leto obišče le peščica dijakov, khm, dijakinj, moških namreč še nismo pritegnile v svoj bralni krog. Prva leta sem bila nad udeležbo docela razočarana. Predstavljala sem si romantično vzdušje ob knjigah, v šolskih klopeh, kjer pozobamo kak piškot, srkamo skodelico čaja in nikomur se nikamor ne mudi.

Realnost je drugačna. Dijaki po pouku večinoma šibajo naokrog. Eni domov, drugi na trening, tretji s sošolci na kavo (da, vsi že pijejo kavo), četrti za knjige, peti pred telefon, šesti na vlak. Eden od večjih izzivov, kako dijake pridobiti v sodelovanje v bralnem krožku, je torej čas. Čas si morajo vzeti za mesečna srečanja (v letu jih imamo šest) in branje predpisane literature.

Naslove izbiram sama, letos smo tako prebrali: Johna Greena (kritični pregled njegovega opusa, vse nam ni bilo všeč), Modro okrasje, Večerjo, Molitve za ugrabljene in NK Svobodo. Pripravili smo počitniški seznam branja za poletje 2019 (plakat) in organizirali dva literarna dogodka (več o njiju v 3. točki).

Poseben izziv vodenja bralnega krožka je izbira naslovov, pri čemer je treba najti vmesno pot med sposobnostmi in zanimanji dijakov ter mentorja, ob tem pa dobro premisliti datume srečanj in jih uskladiti z domačimi branji dijakov (v mesecu, ko imajo domače branje, skoraj gotovo ne bodo brali še za bralni krožek).

Pomembna naloga mentorja bralnega krožka je, da srečanj ne organizira zato, da bi tam premlevali eno in edino resnico (večinoma obnovo) o prebranem, temveč dijakom postavlja odprta, kritična in izvirna vprašanja, vodi jih proč od predsodkov, stereotipov, moraliziranja idr., prevprašuje njihove občutke med branjem, motivacijo za branje …

PEDAGOŠKI NAMIG: Krožek je najlažje voditi na isti dan v tednu, ob isti uri, v istem prostoru. Pri nas gre za bolj ali manj stalno skupino 4-6 dijakinj, s katerimi se o knjigi pogovarjamo v krogu; dobivamo se ob torkih, 8. šolsko uro, torej po pouku, družimo se vsaj 45 minut. Vabila za srečanje nalepim po šoli (hodniki, razred, kjer poteka pouk slovenščine, knjižnica) minimalno 3 tedne pred srečanjem, dogodke oblikujem tudi v zaprti Facebook skupini bralnega krožka, tam in na šoli je od septembra do junija celoletni koledar/načrt branja (morda se nam kdo pridruži med letom, morda kdo knjige bere vnaprej …).

Izzivi za novo šolsko leto: srečanja krožka ob širši temi, povezani z branjem, recimo: Glavni motilci branja, Zaradi koga ali česa sem (po)ostal bralec?. Prvič se bomo pogovarjali tudi o pesniški zbirki (letos bo to poezija Anje Golob).

SPODBUDA ZA DIJAKE: Aktivno in redno sodelovanje v bralnem krožku nagradim z oceno odlično 5 pri slovenščini, sodelovanje šteje za prostoizbirni OIV.

2. ŠOLSKA BRALNA ZNAČKA

Učenci bralno značko dobro poznajo – v osnovni šoli so se jo šli masovno, v srednji šoli pa tega projekta na državni ravni žal nimamo, zato sem si ga izmislila sama.

Pripravila sem priporočilni seznam literature (razdeljen je na dva dela, branje za 1. in 2. letnik ter branje za 3. in 4. letnik – če te res zelo zanima, ti ga lahko pošljem na e-mail) ter določila pravila sodelovanja: z mentorjem branja se dogovoriš za individualno srečanje, tam pa do konca šolskega leta pripoveduješ o 5 knjigah, ki si jih prebral, od tega so tri izbrane po tvoji presoji, dve pa s priporočilnega seznama.

V prvem letu šolske bralne značke se je dejavnosti na naši gimnaziji priključilo 11 dijakov, bralno značko pa jih je opravilo le 5.

Kako bom v novem šolskem letu dvignila število sodelujočih? Tako, da bom septembra obiskala prav vsak razred na šoli in mu predstavila projekt ter sebe. Odločilno pri sodelovanju v taki dejavnosti je namreč to, kdo je mentor, kako dobro ga dijaki poznajo, ali upajo pristopiti k njemu in se dogovoriti za srečanje, se pravočasno organizirati, svoje branje načrtovati že na začetku šolskega leta in vztrajati do konca.

SPODBUDA ZA DIJAKE: Opravljeno šolsko bralno značko nagradim z oceno odlično 5 pri slovenščini, sodelovanje šteje za prostoizbirni OIV.

3. ORGANIZACIJA ŠOLSKIH IN IZVENŠOLSKIH LITERARNIH DOGODKOV

Odlična in pomembna priložnost za dijake je, da jim kot mentorji branja ponudimo organizacijo literarnih dogodkov (moto profesorja: čim manj dela zate, čim več za tamlade).

Letos so dijakinje iz bralnega krožka naše šole vsebinsko in organizacijsko pripravile dva taka dogodka, in sicer šolskega – intervju z avtorjema stripa Ivan Cankar: podobe iz življenja, Blažem Vurnikom in Zoranom Smiljanićem – ter izvenšolskega, predstavitev knjige Pred ogledalom v Balassijevem inštitutu v Ljubljani.

Ob tem dijaki pridobijo samozavest, sposobnost organizacije, krepijo zanesljivost, veščine javnega nastopanja in vidijo, kako branje ponesti izven razreda. Občutek je lep!

Naša šola je tudi organizatorka UNESCO projekta Menjaj branje in sanje – tam na aprilskem srečanju sodelujočih šol sodeluje izbrani razred naše šole in samostojno pripravi literarni pogovor z gosti ter vodi literarne delavnice. Projekt je všeč tudi nebralcem!

PEDAGOŠKI NAMIG: Kako zagotoviti publiko na literarnih dogodkih vaše šole? Dogodek organizirajte v sklopu širšega kulturnega projekta, ki se ga že greste, nanj pa povabite določen oddelek ali več njih. Tako je udeležba za del publike obvezna. Kakšen razred lahko povabite med njihovo razredno uro recimo.

4. DOMAČE BRANJE

Zeh, kdo še bere knjige za domače branje? Jaz! In potem še nekaj dijakov, prepričana sem, da obstajajo, vem pa, da nekateri letnik (in maturo) zvozijo tudi tako, da se obesijo na dijaski.net. Teh ne bomo preganjali, toda v srednji šoli je treba še kako podpreti tiste, ki si za domače branje vzamejo čas in se vanj poglobijo.

Za kakovostno predelavo domačega branja v razredu še nisem našla dobre rešitve: vztrajam pri diagnostičnih testih, ki so zame večja celoletna obremenitev (sestavljanje in popravljanje), zato pravega smisla v njih ne vidim več, dnevnike branja bi z veseljem dala v pisanje, a dokler nimam časovnih možnosti, da vse tudi dosledno preberem in dijakom vrnem svoj odziv, takih zapisov od njih ne pričakujem.

Tako ostajamo pri delovnih listih ter debati in pri svetli letošnji izjemi bolj inovativne tehnike srečanja z domačim branjem, ko so dijaki na listke napisali asociacije, povezane z motivi, literarnimi osebami, zgodbo prebranega dela, nato pa smo se šli neke sorte literarni activity – ugani pojem glede na pantomimo ali besedno razlago. Zabavno in poučno!

5. GOVORNI NASTOPI

Letos je bila naša krovna tema govornih nastopov pri slovenščini Človek, kdo si?. Vsak od dijakov je prebral vnaprej določeno knjigo spominov, biografijo ali avtobiografijo (seznam ti lahko po želji pošljem na e-mail) in jo ob prostem govoru brez powerpointa ali plakata predstavil sošolcem.

Ob tem so dijaki krepili veščine javnega nastopanja (vem, ni lahko) ter poslušanja drug drugega (ne zmorejo/hočejo vsi) in si izmenjali pohvale in predloge za izboljšavo nastopa. Imeli so izjemno priložnost (večina je seveda ne vidi tako), da so prisluhnili vsebini in občutkom vsaj 30 knjig.

Cilj: Knjiga obstaja, sošolec jo je prinesel v razred in zdaj kroži med klopmi, odpri jo, oglej si tisk, ilustracije, razmik med vrsticami, naslove poglavij in drugo, o njej ti je sošolec v 10 minutah povedal obilo reči – knjigo lahko prebereš še sam, v njej nekdo živi drugače kot ti. Kaj praviš?

6. UČITELJI, POKAŽITE DIJAKOM, KAJ BERETE

Predstavljaj si svojega najljubšega profesorja, pa naj poučuje matematiko, kemijo ali športno vzgojo. Če ti on, ki ga že tako spoštuješ, radovedno opazuješ in premišljuješ o rečeh, ki te jih nauči, redno pove ali, še bolje, pokaže, kaj je prebral ta vikend ali mesec, kaj med zimskimi počitnicami in kaj med poletjem, potem s tem spoznaš še eno od plati človeka, ki vpliva nate bolj kot zadnji influencer, ki si mu začel danes slediti.

Da knjiga še zmeraj obstaja, da branje ko dejavnost v prostem času še zmeraj umirja, radosti in spodbuja, bomo dijakom najlažje in najpristneje pokazali z zgledom. Seveda, niso vsi profesorji bralci. Tako tudi vsi dijaki ne berejo. A tisti učitelji, ki berete, pa naj bodo to stripi, znanstvena fantastika, krimiči ali ruski klasiki, glasno spregovorite o tem v razredu in tudi vi boste naleteli na radovedna ušesa mladih, ki v knjigo še verjamejo. Obstajajo!

---

POMEMBNO: Opazite dijake, ki berejo! Prav zaradi manjšine, v kateri so, je še toliko pomembneje, da se z njimi o knjigah pogovarjate, da vidijo, da cenite njihovo vztrajnost in trud. In pazite nase kot mentorji branja – zavzemate se za način preživljanja prostega časa, ki v Sloveniji iz leta v leto upada, ste glasniki knjige, ki jo težko prodati, in delate z mladimi, ki že tako manj berejo. Hitro lahko dobite občutek, da s svojimi dejavnostmi in spodbudami branja v srednji šoli ne dosegate ničesar ali da so vaši krožki in literarni dogodki drugim premalo zanimivi, toda vsakič znova se opomnite, zakaj to počnete. Tudi zato, ker knjiga nekaj velikega pomeni vam.

Če tudi ti vidiš kakšno dobro spodbudo ali bralno dejavnost, primerno za osnovno ali srednjo šolo, izvoli o tem več povedati v komentarju na dnu objave. Hvala!