DREVO ŽELJA

Kaj ti ima povedati drevo, dragi človek? V prepletu humorja in čiste resnosti ti knjiga DREVO ŽELJA pokaže, da narava želi spregovoriti, človek pa na poslušanje ni zmeraj pripravljen. Kaj se zgodi, ko se jasno in glasno oglasi starosta med drevesi, 216-letni hrast? Kako nekaj na videz tako nevplivnega usodno poseže med njega in njo? Ali lahko hrast ustavi žago, ki jo vodi nepotrpežljiva človeška roka? O tem krasnem romanu za mlado in staro spregovorimo počasi …

On je hrast. Ime mu je Rdeči. Star je 216 let in stoji med modro in zeleno hišo nekje v Ameriki. Njegova skrivnost je, da zna govoriti. A to skriva, ker ve, da drevo, ki obvlada človeško govorico, človeka prej prestraši ali razjezi, kot pa mu pomaga na tej poti življenja.

Rdeči pozna prijateljstvo. Vrana Bongo je le ena od njegovih najemnic – v hrastovi krošnji so še oposumi, veverice in drugi. Hrast je starešina te druščine, globoko spoštovan tudi zato, ker je miroljubno, pozorno in izjemno optimistično drevo. Bongo, klepetava vrana, te sreče nima – pesmistična, kakor je, ves čas vsaj malo vrešči in se zapleta v mejne situacije z ljudmi (izmika, krade, kljuva, pokaka).

Drevo in vrana sta metafori za dve nasprotji, ki lahko sobivata le na nekaj kvadratnih metrih. Zakaj si potem ljudje, tisti večni srčki in sončki, ki družbo sladkobno držijo gor, in oni drugi, nergave nevihte, ki pogosto zadenejo žebljico na glavico, ne moremo priti bližje?

“Če poskrbiš, da se drugi počutijo varne, je to imeniten način preživljanja časa.”

Rdeči ima še eno posebnost. Ljudje ga vsako leto maja okrasijo z blagom in papirjem, kamor zapišejo svoje želje. Verjamejo, da jim bo prav drevo, od tod naslov romana Drevo želja (Ocean, 2019), izpolnilo zapisano. Včasih se jim želja res uresniči, pogosto ne. Drevo vendarle ni vsemogočno, a vsako pomlad spozna najbolj skrita hrepenenja mimoidočih. Človek hlepi po denarju, upa na zdravje, sanjari o počitnicah, obupava zaradi izgube dela … Rdeči prestreže tudi željo deklice, ki prebiva v hiši v neposredni bližini. Samar, ne vemo, od kod prihaja, a zdi se, kot da mesta pod soncem še ni našla, si želi – prijatelja.

Ko se mimo Rdečega lepega dne sprehodi neznan mladec in v lubje tega veličastnega drevesa vreže ‘SPOKAJTE’, ne vemo, ali gre za mladostno objestnost in znašanje nad naravo kot tako, to bi Rdeči še prenesel (izjemno razumevajoč do človeških frustracij je), a hrast se boji, da je sporočilo namenjeno Samar in njeni družini. To je težje razumeti. Komu gredo v nos tujci? Kdo ne razume, da je ta zemlja že od nekdaj poseljena z ljudmi od tu in tam in da se tako lahko prav dobro živi? Kdo se boji drugačne kulture in vrednot? Koga moti barva kože?

Drevo želja je povsem nova knjiga, ki jo je izdala slovenska založba Ocean. Spletno naročilo je mogoče opraviti tukaj. Oceanu lahko slediš tudi na Facebooku (tu).

Rdeči in Bongo skleneta načrt. Samar bosta uresničila željo – priskrbela ji bosta pravega prijatelja. To bi lahko bil Stephen, njen sosed. Toda ali lahko spreminjamo sile medosebnih odnosov? Lahko prijateljstvo umetno izzovemo, dobesedno nastavimo ugodne spremenljivke, pripravimo teren in kot v eksperimentu čakamo na čim večjo naklonjenost dveh? Izkušeni hrast in iznajdljiva vrana bosta poskusila.

“Drevesa smo nepristranski opazovalci, močna in tiha vrsta.”

Zaplet v tem napetem in razgibanem delu je vsaj še eden. Seveda ni lepo, če vsa soseska večkrat na dan opazuje sicer lično drevo in zlovešč napis ‘spokajte’. Ta postane moteč lastnici posesti. Prepričana je, da se lahko konfliktom v družbi izogne samo tako, da besedo izbriše. A kar je na lubju, tam tudi ostane. Lastnica sklene, da bo zgodovini navkljub hrast nemudoma podrla. Bo s tem res izkoreninila sovraštvo med ljudmi? Kako se z zavedanjem svojega konca sooči Rdeči? Mirno, docela mirno, pričaka žago. Bo zares zahrumela?

Kaj se zgodi z dvestoletnim drevesom in kaj s človeško silo ob njem? Kdo se spoprijatelji in kdo mora spregovoriti zato, da bi zaščitil sebe in druge? Je drevo, ki govori, res nevarno? Kaj nam ima povedati? Rdeči govori le resnico, toda kdo od nas mu bo prisluhnil?


[BEREM SINKU] Drevo želja sem svojemu 6-letnemu sobralcu sicer ponudila v branje, a ga je odklonil. Razumljivo, za zdaj so jedro njegovega zanimanja slikanice, a o Rdečem sem mu vseeno neobremenjeno s podrobnostmi večkrat pripovedovala potem, ko sem sama napredovala med poglavji. Tako je za zgodbo pokazal več zanimanja. Ustno povzemanje daljših besedil je dober način, kako pripovedi, nad katerimi smo navdušeni odrasli, nevsiljivo deliti z mlajšimi otroki.


Drevo želja (Wishtree, 2017) je crossover roman Katherine Applegate, ki ga je v slovenščino odlično prevedla Veronika Rot Gabrovec in nežno ilustrirala Alenka Sottler. Knjiga preseneti z razkošnimi platnicami in skrbno urejeno notranjostjo. 51 kratkih poglavij je na 172 straneh prekinjenih s čudovitimi črno-belimi želodi, ki kot lajtmotiv opozarjajo na hrastovo živost.

Ta se ne kaže le v tem, da hrast obrodi plodove, temveč gre za živost drevesa, ki se zaveda svoje biti ter biti slehernega živega bitja, ki mu pride naproti. V romanu Drevo želja je (p)ostati Rdeči življenjska drža, vredna človekovega posnemanja.

[GDČ. ŽREB] Drevo želja je kar samo ponudilo vprašanje zate. Na strani 91 je zapisano:“Resno, kako se spoprijateljijo ljudje? Le kako težavno naj bi to bilo?” Svoje razmišljanje o tem vprašanju natipkaj v komentar na blogu, Facebooku ali Instagramu do sobote, 28. septembra, do polnoči. Nekomu od sodelujočih bom podarila predstavljeno knjigo.


Katherine Applegate: DREVO ŽELJA (Ocean, 2019, 172 str., prevedla dr. Veronika Rot Gabrovec, ilustrirala Alenka Sottler)

Objava je nastala v sodelovanju z založbo Ocean, ki je za bralce Gdč. knjige prispevala nagradni izvod predstavljenega romana.

KOMENTARJI

  1. Ob pivu, ko smo najbolj sproščeni. 🙂

  2. Mislim, da kar precej hitro. Veliko težje pa je negovati to prijateljstvo.

Dodaj odgovor