“Ne misli na utrujenost, ne glej na uro, ne sitnari sebi, kaj šele drugim …” In potem se mi v glavi in telesu zgodi prav to: kar padla bi po tleh in vse bolj oklevam, ali mi bo tale odstavek sploh uspelo osmisliti. Najraje bi jezno ugasnila računalnik, toda vse to je v resnici čisto na mestu. Tako lahko vsaj doživeto predstavim novo slikanico Nine Mav Hrovat NE MISLI NA SLONA!. Kako se avtorica in ilustrator poigrata z bralčevimi mislimi? Nadaljuj branje.
Slikanica Ne misli na slona! izhaja iz znanega psihološkega eksperimenta o roza slonu, na katerega naj ne bi mislil, pa se zgodi točno to – vrag obtiči v tvoji glavi! Kako so psihologi vsiljive misli sprva raziskovali ob primeru polarnega medveda, v predgovoru slikanice razloži Tina Bregant, pediatrinja.
A teorijo na stran; slone je treba preizkusiti na lastni koži! Udobno se namesti, otroku pred branjem nič preveč ne razlagaj, preskoči zdravničin predgovor (potem se boš sam vrnil k njemu) in začni brati.
Listal boš med 37 stranmi samih slonov izpod rok ilustratorja Ivana Mitrevskega (na Gdč. knjigi si že spoznal njegov ultra hecen strip o življenju z dvema deklicama, Mala Nadja in še manjša Barbara). Besedila bo malo, a pazi, Nina Mav Hrovat začne nedolžno, potem pa zahteve in prepovedi bralcu nemilostno stopnjuje.
Slikanica te najprej povpraša, ali sploh poznaš slona, tisto sivo žival z okli, rilcem in velikanskimi uhlji. Seveda, tvoj bralni podmladek se že ogreva in glasno izprsi z: “Ja, itaaaak vem, kakšen je slon.” Toda to vsevedno bitje še nima pojma, kaj ga čaka.
Kaj kmalu so tu živobarvne strani, novi sloni (ali pa je ves čas samo eden, ki se preobraža in množi v vse mogoče?) in nova navodila. Knjiga ukazuje: “Ne misli na slona. Nikakor ne misli na slona!” Zdaj se zabava šele začne. Pred tvojimi očmi se manično zvrstijo vse sorte slonov – veliki, majhni, razstavljeni na kose (“Mami, glej, riiiit! A prdi?”), leteči, norčavi, pisani, vzorčasti in noro zgovorni.
Besedilo bo sproti preverjalo: “Zberi se. Imaš težave? Zapri oči.” Ti boš seveda ubogal, a sloni bodo še kar letali po tvojem možganskem zaslonu. Ko boš od tega že docela izmučen, boš prilistal (kako fina nova beseda!) do konca slikanice. Avtorica bo končno pokazala kanček sočutja: “Je težko? Razumem.” A hip nato: “Potem pa ne misli na miš.” Grrr, je lahko sploh smešno?
Nina Mav Hrovat je avtorica še dveh prekrasnih zgodb, O miški, ki je zbirala pogum in Miška želi prijatelja. Ju poznaš?
BEREM SINKU: Pri glasnem branju svojemu 6-letniku najprej nisem našla pravega ritma branja. Nisem vedela, ali naj berem samo glavne povedi ali tudi slonje besedilo v oblačkih (po večkratni vaji se mi zdi, da je učinkoviteje branje brez oblačkov). Čeprav je moj sobralec pri branju aktivno sodeloval (kimal, odgovarjal, zapiral oči, se smejal, kazal na slone s prstom ipd.), se je tudi on zdel zbegan in bi najraje frustrirano vprašal: “Zakaj neki ne smem misliti na slona?!”
Da z roza slonom dokazujemo moč vsiljivih misli in čutimo vpliv na svoje razpoloženje, čustva in dejanja, mu zaenkrat še nisem pojasnjevala. Želela sem, da besedilo sprejme brez teorije. Da je delovalo, se je pokazalo na koncu branja, ko je za nekaj trenutkov zbegano pomolčal in zaključil: “Ampak zdaj še vedno mislim na slona. No, pa še na miš.” Ja! To je namreč to! A ni smešno in noro hkrati?
PEDAGOŠKI NAMIG: Sprašujem se, kako bi branje Ne misli na slona! sprejela skupina poslušalcev. Ugibam, da zelo dobro. Dragi pedagog, knjigo odnesi v vrtec ali šolo in opazuj, kaj se bo zgodilo. Če boš res poskusil, mi vtise sporoči na nina.presern@guest.arnes.si.
Ne misli na slona! sicer zabava in v branje vključuje bralca in poslušalca. Toda vedeti daje še nekaj: nič hudega, če se takole poigramo s prepovedanim roza slonom, miško, tigrom ali muho. Kaj pa, ko se v naše misli vsiljuje želja po sladkarijah? Pa želja po še enem ‘kratkem’ krogu po Instagramu? Pa hlepenje po cigareti? In misel na pijačo? Kaj, ko so naše misli prezasedene z delovnimi obveznostmi in skrbmi o tem in onem? Kaj, če v naše misli vdira strah pred boleznimi in katastrofami? Se to naštevanje sploh kje konča?
Slikanico Ne misli na slona! lahko naročiš v spletni knjigarni založbe Miš. Poštnina je brezplačna. Izdali so še eno fino igroknjigo, ki jo priporočam: Ne liži te knjige (2017).
Katere misli se nam najpogosteje vsiljujejo in delajo zmedo? Tiste, ki veljajo za prepovedane. Ne preklinjaj. Ne jej čokolade. Ne glej toliko risank. Naj se ti ne mudi. Zgodi pa se ravno obratno: na koncu jezika imaš tisto s*, milko, Tačke, ves čas hitiš in ena misel neusmiljeno povozi drugo. Tudi sloni v knjigi skoraj pobezljajo, kako ne bi še ti, človek?
Zato slikanica Ne misli na slona! ob vsej sproščenosti tako otrokom kot odraslim postavlja izjemen izziv: kdo so tvoji ‘sloni’, ki se ti vsiljujejo v miselni tok? Kako jih postaviti v vrsto ter v glavi narediti red? Oh ne, za odgovor vsekakor nisem pravi naslov, knjigo pa iz srca priporočam!
[GDČ. ŽREB] Slikanico bom podarila nekomu, ki bo do četrtka, 17. oktobra, do polnoči, odgovoril na vprašanje: Katere misli ti najpogosteje silijo v ospredje? Odgovor zapiši v komentar pod to objavo, na Facebooku ali Instagramu.
Nina Mav Hrovat: NE MISLI NA SLONA! (Miš, 2019, 37 str., ilustriral Ivan Mitrevski)
Predstavitev slikanice je nastala v sodelovanju z založbo Miš.
Misli, da preveč delam in premalo časa posvetim hčerki (in družini). 🙁
Misli na vse, kar moram postoriti, na to-do seznam.
Ponavadi mi v odpredje hodijo misli o Diy projektih za moje malcke in potem vedno zmanks casa da vse izpelhes 🙂
Karmen, izžrebala sem vas. Prosim, sporočite mi svoj naslov na nina.presern@guest.arnes.si, da vam pošljem slikanico Ne misli na slona!. Čestitam in hvala za sodelovanje v igri.
V ospredju imam res veliko krat misli, da se ljudje (vključno z mano) veliko preveč “sekiramo” zaradi majhnih problemov, ki se jih čez nekaj časa niti spomnimo ne več… le v danih sedanjih trenutkih so takooooooo pomembni.
Ne delajmo si problemov na zalogo.
Zdaj že vem, da se na dolgi rok ne izplača… sekirati za nekaj, kar ni življenjsko pomembno in za življenje ogrožujoče. 🙂
Vse dobro, drage bralke in bralci.
Vedno znova se sprasujem, cesa ne smem pozabiti… potem pisem… in se skusam zavestno prestavljati v dani trenutek oz biti tam kjer sem takrat-s telesom in mislimi.
V ospredje mi silijo predvsem misli o tem kaj vse še moram postoriti. Začne se že zjutraj….
Poznamo pa knjigi O miški, ki je zbirala pogum in O miški,ki si želi prijatelja. Krasne ilustracije in otroci so ju obe takoj vzeli za svoji. Imamo pa v vrtcu navado, da pridemo starši kdaj prebrati knjigo, namesto vzgojiteljice, se nato še malo pogovarjamo o njej in nato otroci naredijo še ilustracijo na to temo. Do sedaj je bilo vedno super. Tako da hvala za idejo. Ne misli na slona bom poskusila predstaviti v skupini 4 in 5 letnikov.
Trenutno, ker se nama je pridružilo dete, imam včasih v glavi kar pisano miselno promenado (od handlinga, prehrane, spanja …), potem pa imam promenade dovolj in poskušam vse odmisliti. Morda mi uspe za kratek čas, nekoliko dlje, če posežem po leposlovju zame, in potem se potiho, ena po ena prikradejo nazaj. Ah, te moderne mame. 😊
Preden zaspim se mi pogosto prikradejo misli o dnevu, ki prihaja. Kaj bo prinesel in kaj moram postoriti. Priključijo se še misli o dnevu, ki se poslavlja in o tem, kaj nam je šlo dobro in kaj malo manj.
Zadnje čase pogosto razmišljam, da preveč hitim in si ustvarjam preveč pritiska, ki pa je čisto nepotreben.