Če je samoumevno, da boš tudi letos obiskal Slovenski knjižni sejem, 35. po vrsti, potem si morda v dilemi, s kom vandrati med razstavljenimi naslovi. To objavo lahko bereš kot medgeneracijsko družabno spodbudo za obisk knjižnega sejma ali odo samoti sredi gneče.
NA SEJEM GREŠ SAM
Tako to naredimo tapravi introvertiranci, četudi malce anksiozni ob hrupu, gneči, drenjanju, (ne)znanih obrazih in bolj ali manj (ne)pomembnih klepetih, ki se zgodijo na sejmu. Taka oseba na sejmu kljub ali prav zaradi soliranja izjemno uživa. Največje prednosti sejma, ko ga obiščeš sam, so:
- knjige si ogleduješ v zaporedju, ki ga izbereš sam
- za sejem si lahko vzameš točno toliko časa, kot želiš
- čtivo pregleduješ sproščeno in tiho (smo ljudje, ki nas klepet totalno izmuči)
Namig: Če se ti zgodi kakšna zadrega ali je dražljajev v zatohlosti umetne svetlobe Cankarjevega doma vseeno preveč, si v ušesa vtakni slušalke. Dobil boš supermoči vsakega pravega samotarja. Kaj bi šele bilo, če bi na sejmu imeli tihe kotičke za branje?
NA SEJEM GREŠ S PRIJATELJI
Če si zelo družabna oseba, se tega seveda več kot veseliš. Privoščim ti. Če to nisi, potem že veš, da moraš svojo družbo za obisk sejma zelo taktno izbrati. Nikar se prehitro ne zaleti in prikimaj znanki, ki ti sredi ulice impulzivno žgoli: “Sejem je, uuuj, a greva skupaj? V petek po službi? Deal? Čakaj, že vpisujem v svoj koledar …”
Na sejem pojdi s prijateljem, s katerim se počutiš izjemno sproščeno. Pazi:
- Ne klepetaj preveč, saj tvegaš, da si na sejmu ne boš resno ogledal niti ene knjige, nove priložnosti za obisk pa letos morda ne boš več imel.
- Ohrani trezno potrošniško glavo: če je kolegica nepremišljena kupka, le. Ti nisi.
NA SEJEM GREŠ Z OTROKOM
Zelo fino, lahko bi ploskali, ker (morda) vzgajaš naslednjega bralca, toda:
- dojenčku z obiskom sejma le prizanesi – če res res nimaš varstva zanj, ti pa hlepiš po civilizaciji in kulturi, pa še novoletna darila kupuješ, ker potem itak ne bo šans za to, izvoli, toda sejma in dojenčka zaradi slabega prezračevanja, močne svetlobe, hrupa in virusov res ne vidim kot dobro kombinacijo, prav tako v Cankarjevem domu manjkajo kotički za hranjenje in previjanje tega bitja;
- malčki do 3. leta ali še starejši verjetno ne sledijo tvoji kulturni vnemi in bodo tvojemu načrtu od stojnice 1 do 24 verjetno sledili le prvih deset minut, nato pa se a) utrudili, b) pokakali, c) trgali za točno tisto svetlečo kartonko ali č) doživeli še en čustveni izpad prav takrat, ko boš ti v levi roki tovorila novo Luciferko za mamo, Dolino rož za moža, ki se mu na sejem ni ljubilo, in novo Ferrantejevo, ki jo boš lahko zaradi nesprečega otroka prebrala šele čez pol leta;
- tudi docela kultiviranemu in prilagodljivemu predšolskemu otroku morda sejem predstavlja predvsem zabavno in časovno zelo odmerjeno pohajkovanje med množico knjig ter priložnost za bolj ali manj nasilno forsiranje nakupa vsake druge slikanice z zavihki.
Z otrokom se je pred obiskom sejma smiselno pogovoriti vsaj o dvojem:
a) Knjige lahko listaš, a počasi in previdno, da jih ne poškoduješ. Nimam denarja za povračilo škode. In živcev, da ti ob vsaki lihi knjigi v tvojih rokah pravim: “Pazi.”
b) Družinski budget za sejemske nakupe je takšen in takšen (vstavi znesek po svojih željah in zmožnostih). Izberi modro.
Še največ lahko od sejma odneseta šoloobvezni otrok in najstnik. Je sejem mogoče obiskati kot družina? Si lahko zastavite čas, ki ga na sejmu preživite skupaj, in čas, ko se v imenu različnih interesov ter blagodejne samostojnosti slehernega družinskega člana ločite ali razdelite na polovico? Kje se dobite in kdaj, da se ne boste zgrešili, ko ta čas poteče? Kdo ima denarnico, kje je pospravljena? Koliko zapravimo? In najlepše po sejmu: kaj vse smo videli, katere knjige si še želimo prebrati? Čudovite smo, beroče familije!
NA SEJEM GREŠ S SVOJIMI UČENCI ALI DIJAKI
Vsako leto se čudim pogumnim učiteljicam in knjižničarkam, ki osnovnošolce množično povedejo na sejem. Mulci sprva še hodijo v vrsti, potem se vreščeče (kdo bi jim zameril) razkropijo, a vseeno veš, da spadajo skupaj. V rokah nosijo delovne liste (vedno me je zanimalo, kaj hudiča je tam gor) in pisala. Nekateri res vestno zapisujejo, drugi se s težkimi torbami, ki jim krivijo hrbtenico, in debelimi jaknami v rokah (namig – brezplačna garderoba) naveličano vlečejo po nadstropjih hrama kulture in zehajo.
Načelno podpiram takšne šolske izlete – sejem je vendarle največji tovrsten v deželi. Naj se vidi knjižno razkošje, naj zapoje srce tistim štirim v razredu, ki berejo, naj tudi oni, ki si pri domačem branju dosledno pomagajo z obnovami na spletu, vidijo, da obstajajo še zanimivejše knjige od Desetega brata (zeh – prav res). In privoščim učiteljici slovenščine, ki si s sejmom naredi lep delovni dan.
A v praksi se kot srednješolska profesorica slovenskega jezika z obiskom sejma vseeno ne znajdem najbolje. Zagat je več:
- Kdaj naj dijake peljem na sejem? Novembra je pri nas vse tako napeto, hitro, vsaka ura nove učne snovi šteje, do ocenjevanja znanja moram končati del vsebinskih sklopov. Maturantov si niti ne upaš premikati iz razreda, matura bo že čez pol leta.
- Kako naj bo videti dijaški obisk sejma? Profesorji obkljukamo prisotne (na začetku in na koncu obiska?) in potem prosto po prešerno? Pripravim učno gradivo? Razredno tekmovanje za najboljši selfi knjižnega sejma? Sestavi svoj top 5 knjig, ki bi jih prebral? Katera stojnica ti je bila najbolj všeč? Kaj bi kupil, če bi imel še kaj več kot žepnino? A boš zaradi sejma zdaj kaj raje bral? Sarkazem na stran: prosim, če kdo dijake uspešno vodi na sejem, naj mi to sporoči na nina.presern@guest.arnes.si.
- Kdo od kolegov iz zbornice bo šel z mano, ker za tako skupino dijakov potrebujem spremljevalca?
Sem že povedala, da sem najbolj naklonjena obisku sejma v ednini? Če je pa tako preprosto.
35. Slovenski knjižni sejem bo v Cankarjevem domu od torka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra. Vstop je prost. V soboto, 30. 11., ob 20.00 bom gostja Debatne kavarne z naslovom S knjižnimi blogerji o knjigah, ki so nas napisale.
Vabljeni!
