Lahko bi ji rekla: “Ljubica, dobila si, kar si iskala”, toda bilo bi preveč preprosto in obsojajoče. Zato se raje odmikam od enostranske sodbe Anjinega življenjskega sloga in ob MALOMEŠČANIH raje premišljujem, kaj ima ta ženska povedati o ‘biti samska, izobražena 30-letnica sredi Ljubljane’. Ali še: bo Anja zmogla živeti drugače?
Malomeščani se berejo hitro. To je 185 strani dolg drugi roman Lare Paukovič (o njenem prvencu Poletje v gostilni sem na Gdč. knjigi že pisala) o razburkanem življenjskem odseku Anje, skoraj 30-letnice, zveste obiskovalke ljubljanske družabne scene, zmeraj urejene in izbrano oblečene, dobro plačane in s priznanji na delovnem mestu okitene ustvarjalke v oglaševalski agenciji.
Roman temelji na pripovedi in opisovanju, manj pa gradi na Anjini osebni izpovedi, zato njeno zgodbo doživljamo odtujeno, njo pa kot nekritično robotsko sledilko logiki dneva, kakršno sodobni malomeščanki narekuje trg.
Anja je čustveno nedostopna in lahkoživa ženska. Hitro je ugotovila, v kakšnem poslu dela, komu mora prikimati, kako se nasmehniti in, hja, v katerem trenutku privzdigniti tazadnjo. V očeh nasprotnega spola je zaželena ter spolno izjemno uspešna, toda iz poglavja v poglavje – sledimo časovni premici glede na mesece v letu – postaja jasneje, da Anja, sicer odkrito vzvišena nad katerokoli drugačno izbiro življenjskega sloga kolegov ali sodelavcev, ne nadzoruje svojega življenja. Nekje vmes se celo telesno upeha in ne najde več razloga za vstajanje iz postelje. Nekakšna izgorelost, bi temu rekli zdaj, ko se o tem stanju toliko piše in govori.
Anjin občutek večvrednosti se najodličneje pokaže v njenem odnosu do čistilke v službi. Zdi se ji grda, ne razume, kako lahko taka ženska sploh živi in kdo jo lahko ima rad. Prav tako Anja vije oči ob svojih vrstnicah, ki so v večletnih partnerskih zvezah, še nezaželeno pa se ji zdi ustvariti družino. V zmrdovanju nad izbirami drugih celo uživa, skozi to namreč potrjuje samo sebe. Bralca zato ne preseneti ironija stereotipa Anjine politike zaščite pred nosečnostjo. Da, uganil si – Anja je ne uporablja. Tudi na področju spolnosti se namreč vede, kot da je nad spermiji in jajčeci. Je res?
Roman motivno spominja na Pogovore s prijatelji Sally Rooney.
Anja, sicer odraščajoča v družini z zmernim kulturnim kapitalom, sprejemajočo materjo in kritizerskim očetom, odraste v na videz samostojno, uspešno in močno, samosvojo žensko. A to je Anjin alterego. Če ga niso razkrinkale prijateljice, s katerimi se zapleta v nepomembne, alkoholizirane čitčete, ter številni bivši bolj ali manj tazaresni ljubimci, ga v letu dni odkrije Bojan – glasbenik, dovolj lep, da se vanj hitro zaljubiš, dovolj fizično in psihično nedostopen, da se zaljubljaš samo še bolj in bolj. Anjo spremeni v sužnjo njegovega časa, prostora, skritega ljubezenskega razmerja in spolnih praks.
Roman Malomeščani prikazuje sodobno Ljubljano, njeno prikrito-odkrito podzemlje kulture, oglaševanja in medijev, v katerem ni jasno, kdo pije in kdo plača. Isti ljudje krožijo kot jastrebi nad istimi ljudmi in si srkajo energijo, medtem ko se trudijo kazati bleščeč nasmeh. Bralec se od te farse kmalu utrudi. Ti ljudje izstopajo in vstopajo iz vse sorte odnosov, si jih občasno delijo, se v njih osamijo, se spet vrnejo in iščejo naprej … Da, uganil si – iščejo srečo.
[GDČ. ŽREB] Nekomu od bralcev želim podariti Malomeščane. Zakaj si želiš prebrati ta roman? Odgovor zapiši na blogu ali na Facebooku do sobote, 4. januarja 2020, do polnoči.
To je roman praznih odnosov, izgubljenega jaza, začetkov iskanja samega sebe, onstran vrednot drugih, blišča, mode, zabave, opojnih substanc in nezvestobe. Po branju Malomeščanov se sprašujem, kako bi samska, finančno neodvisna Anja sploh morala živeti, da bi rekli: “Punca, tole ti gre pa super od rok.” Ali da bi tako o sami sebi lažje razmišljala ona.
Se nam res upira zato, ker obuje pregrešno drage čevlje, ki jih v resnici ne potrebuje? Bi jo imeli raje, če bi bila bolj secondhand in eko? Ji zamerimo (zavidamo?) številne ljubimce? Bi svoje telo morala manj brezsramno razkrivati, se zaviti v deko in v petek zvečer vsa obupana gledati nadaljevanko ter čakati na princa na belem konju, takega tapravega, res brihtnega in zanesljivega poba? Bi morala izbrisati Tinder in sestavljati ljubezenska pisma, poslana po pošti? Bi takrat z Anjo bolj sočustvovali? V Malomeščanih namreč ne moremo.
Roman Lare Paukovič sem uvrstila na seznam govornih nastopov v 3. letniku gimnazije. Kako to gre, preberi v objavi KAJ Z DIJAKI, KI BEREJO?.
Pripovedujejo o tistem, česar ne želimo videti – da je pri tridesetih, ko so že vsi poročeni ali vsaj na koruzi, z zaobljenim trebuhom zaradi nosečnosti ali piva, res težje najti partnerja in res lažje verjeti, da te bo pred samoto in dvomom o prihodnosti zaščitil dinamičen in tvegan življenjski slog, ki naj bi tvoje možnosti za srečo povečal. Samo ta je dovolj intenziven, zabaven, glasen in hiter, da lahko vsak dan znova pobegneš pred samim sabo. Kdo lahko prenese praznino samega sebe ter odnosov, ki jih sklepa z drugimi? Anja v Malomeščanih na koncu dobi priložnost za ta korak. Ga bo naredila?
Knjigo imam na seznamu za branje, kako se v približno podobnem okolju z življenjem soočajo moje “sovrstnice”. Pa ker zadnje čase rada berem slovensko literaturo.
Pozdravljena! Prav gotovo se obeta zanimivo branje. Iz lastnih izkušenj vemo da moramo za dober odnos graditi, tudi predvsem na sebi…. zanima me namreč na kakšen način razmišlja pisatjica, kdo ve, kam te tokrat popelje zgodba in kaj se iz nje lahko naučiš….
Knjigo sem iskala na knjižnem sejmu, pa je – da, hecno – nisem našla. V načrtu je zaradi dvojnosti, ki nekako razžira junakinjo, na eni strani “ji je vse jasno”, na drugi globoko v sebi ve, da niti približno ne ve, kako bi bila zadovoljna s seboj. In ker ni, je vse, kar počne, bumerang, ki ji znova in znova pretrese glavo, a ne dovolj, da bi se ji posvetilo. Slediti ustaljenim vzorcem življenja znancev, prijateljev, ljudi ali izkopati iz sebe spoznanje, da si želimo popolnoma nekaj drugega, in se podati v neznano.
Knjigo sem si želela prebrati že prej, po prebranem tvojem blog zapisu, pa me to mika še bolj, sploh po omembi, da je podobna Pogovorom s prijatelji.
Natasa, knjige na sejmu niste našli, v #gdčžreb pa ste imeli več sreče. Izžrebala sem vas. Prosim, sporočite mi svoje podatke, da vam pošljem knjigo.
Hmmm, ob branju zapisa so prišli na plan moji predsodki in Anja mi ni preveč všeč. 🙂 Ravno zato želim roman prebrati, da vidim, kaj v meni se bo premaknilo in kaj vse bom ob branju občutila. Krasna priložnost za introspekcijo. 🙂
Lara Paukovič je moja vrstnica in jo že nekaj časa spremljam na družbenih omrežjih. Žal njenega prvenca še nisem prebrala, bi si pa z veseljem vzela čas za Malomeščane, če mi pridejo pod roke. 🙂
Uu, zanimiv opis knjige, ki bi jo bilo vredno prebrati. Zakaj? Ker govori o tridesetletnici, kamor generacijsko sodim tudi sama, ker aktualizira sodobne probleme v družbi, ker me res firbec matra, kak konec čaka Anjo.
Roman si želim prebrati zato, ker me je k njemu nagovoril prav tale zapis nad menoj.
O! Ta knjiga je bila na najinem seznamu za nakup na knjižnem sejmu. Seznam sva pozabila doma, knjiga pa je za ta čas odšla iz spomina. Še vedno pa seveda ostaja na bralnem seznamu. Z veseljem bi jo imela.
Želim prebrati knjigo, ker me zanima, kako podobni oz. različni sva si z Anjo, saj imava kar nekaj skupnih “okoliščin”. V podobni situaciji sem bila sama pred 10 leti, pa bi se bilo zanimivo vrniti v preteklost in kaj podoživeti, se spominjati.
Sem prebrala že Poletje v gostilni, ki me je čisto posrkalo, tako da si od te tudi precej obetam. Zelo me zanima ta “drugi” pogled in da vidim ali imam tudi jaz takšne predsodke kot družba na splošno.
Knjigo bi vsekakor zelel prebrati, ker se iz zgornje odlicne recenzije okusa scena skrite vsakdanjosti v prestolnici, tako poznana in domaca v zadnjem desetletju. Razumeti kako ravno prav odrasli in hkrati ravno prav mladi ljudje dozivljajo promiskuitetno soocanje s spogledljivo Ljubljano in vsemi njenimi cari, je lahko dragoceno branje. 🙂
Želim si jo prebrati, ker me je pritegnila vaša predstavitev knjige. 🙂 Zdi se mi, da bo to zelo zanimivo branje.
Preprosto obožujem knjige, če je ne bom dobila pri vas, si jo bom z veseljem vzela v knjižnici in jo prebrala. Hvala vam za vse podrobne opise in vaša mnenja.
Ne bom dolgovezila … ker bi se res rada poskusila vživeti v Anjin lik (trenutno živim precej klasično življene, po standardih knjige sodeč). ?