Hop, hop, knjižnice so odprte, knjigarne tudi, zaenkrat še lahko greš h kolegici po knjigo brez maske in poleti bo vsaj malo upadel tempo v teh in onih poklicih ter družinskih scenarijih, zato dragi in redki bralci, kaj boste brali v naslednjih mesecih?
Poletno branje Gdč. knjige 2020 je tu! Veselimo se skupaj in poglejmo, kaj je v kupčku desetih poletnih!
Poletje rada izkoristim za knjige, ki me že dolgo kličejo, pa med letom zanje nimam dovolj časa ali prave energije. Knjige se mi zmeraj oglašajo zelo histerično: “Preberi me, preberi me! Bila sem popularna, vsi so me že prebrali, vsi blogerji so že pisali o meni, ti pa še nič. Izposojeno me imaš že eno leto, kaj pa čakaš, zakaj si taka?” Ja, tudi knjige občasno govorijo zelo grde stvari.
Zato bom to poletje (tako pozno, da) prebrala tako opevano Margaret Atwood, Deklino zgodbo. Serije si sploh ne želim gledati, v Testamente, drugi del, pa ne morem, preden se ne lotim prvega. Torej … Naj se najprej zgodi represija!
Lansko poletje sem prebrala prvi roman Joëla Dickerja, Resnica o aferi Harry Quebert, zato si želim to odlično izkušnjo napete in močno pripovedovane zgodbe dopolniti še s Knjigo o Baltimorskih.
Ker rada berem več knjig obenem, je dolge romane smiselno kombinirati z branjem manj obsežnega ali zahtevnega čtiva. Idealne so zbirke kratkih zgodb, zato predlagam dve …
Dobri družbi Ane Svetel sem na omrežjih Gdč. knjige letos že pela hvalo. Noro pikre, družbeno občutljive in neverjetno slogovno raznolike zgodbe s prevozov.org priporočam tako mladim kot starim, tako vozečim kot nevozečim, tako prevoznim kot neprevoznim.
Kar noč dopušča, Pierra J. Mejlaka, si želim prebrati zaradi zapisa na platnici: “Pogreznemo se v svet čudakov, ki v želji po ljubezni, pristnosti in občudovanju pogosto prestopijo mejo.” Taki čudaki smo občasno prav vsi, a?
Poznaš roman Selma je sanjala o okapiju? Kaj točno je okapi, sem morala, zoološko nerazgledana, kot sem, nečastno poguglati. Knjigo mi je priporočilo kar nekaj beročih kolegic. Priznavam, da me naslovnica res ne prepriča, toda kaj že pravi tista tamodra? Ne sodi knjige po platnici. Ne bom.
Poletje pa je tudi čas za neprisiljeno samoizobrazbo – mnogi je med karanteno namreč nismo doživeli dovolj.
Tako bom končala branje provokativnega risoromana Prepovedani sad Liv Strömquist – absurdna prepričanja o ženskih spolovilih (juhu, končno sem se navadila, da to ni ‘splovilo’ – tako sem namreč mislila še v 2. letniku srednje šole, in niti malo me ni sram to glasno priznati) -, zgodovinski pregled nastanka in utrjevanja predsodkov o ženskih genetilijah … To delo bo gotovo pristalo v katerem od mojih dijaških bralnih projektov v šol. letu 2020/21!
Po odmerkih bom prebirala Kozmologijo jeziskoslovca Kozme Ahačiča. Njegova Slovnica na kvadrat je letos rešila marsikatero jezikovno zagato mojih radovednih maturantov, od Kozmologije pa se nadejam predvsem zdravorazumskih premislekov o slovenskem jeziku in kulturi, ob katerih si želim počasi ustvarjati svoje trdno mnenje.
Po tretjini Še vedno se ljubiva Jesperja Juula ugotavljam, da je to živahen premislek o sozvočju ali razglašenosti partnerjev, ki si ustvarita družino. Juul ob sedmih pogovorih z različnimi pari in družinami poudari, kako pomembno je, da si prav vsi družinski člani ustvarimo enakovreden prostor in glas, ne pa da do besede in uresničevanja svojih želja in potreb prihajajo samo otroci ali zgolj odrasli. Poleg tega branje te knjige tudi sprošča, saj na vsaki četrti strani ugotoviš, da težav nimata samo vidva, ampak tudi drugi (privoščljiv ha-ha-ha).
Moderno in žaljivo (?) naslovljeno delo #3špehbombe me je pritegnilo prav zaradi naslova. Rada bi ugotovila, kdo v mladinskem romanu Clémentine Beauvais je špehbomba, kam dekleta odkolesarijo in kaj ob tem doživijo. Kot odrasla bralka se k prebiranju najstniške literature vračam zelo odprto in radovedno.
Roman 353. člen Kazenskega zakonika je v Literarni lekarni pohvalila že Alenka, s katero delim večji del bralnega okusa. Gre za elegantnih 122 strani (ne, ne tekmujemo, kdo zmore 560-stranski špeh in kdo ne), 109. delo v priznani zbirki Moderni klasiki, ki ga je prevedel Aleš Berger. Mislim, da ni razloga za oklevanje, saj gre vsem omenjenim podatkom precej zaupati. O sami zgodbi mi zato pred branjem sploh ni treba vedeti veliko. Na naslovnici vidiš hedonistično pozo nekega tipa v čolnu, a vedi, da vse smrdi po zločinu.
Dragi spremljevalec Gospodične knjige, naj se tvoje bralno poletje 2020 začne zdravo, mirno in čudovitih knjižnih predlogov polno! Izberi svoje!
Arhiv Gdč. knjige je poln podobnih poletnih seznamov branja. Prebrskaj:
Poletno branje Gdč. knjige 2019
Poletno branje Gdč. knjige 2018
Poletno branje Gdč. knjige 2017 – 1. del in 2. del.
Podrobnosti o izpostavljenih knjigah Poletnega branja Gdč. knjige 2020
- Joël Dicker: Knjiga o Baltimorskih (Mladinska knjiga, 2018, prevedel Iztok Ilc, 542 str.)
- Kozma Ahačič: Kozmologija (Goga, 2020, 197 str.)
- Clémentine Beauvais: #3špehbombe (Mladinska knjiga, 2018, prevedla Katja Zakrajšek, 279 str.)
- Margaret Atwood: Deklina zgodba (Mladinska knjiga, 2017, prevedla Miriam Drev, 428 str.)
- Mariana Leky: Selma je sanjala o okapiju (Vida, 2019, prevedla Amalija Maček, 312 str.)
- Pierre J. Mejlak: Kar noč dopušča (KUD Sodobnost International, 2018, prevedel Andrej Pleterski, 148 str.)
- Ana Svetel: Dobra družba (LUD Literatura, 2019, 162 str.)
- Jesper Juul: Še vedno se ljubiva; Postavite partnerski odnos na prvo mesto (Didakta, 2020, prevedla Ana Toman Fabjan, 191 str.)
- Liv Strömquist: Prepovedani sad (VigeVageKnjige, 2018, prevedla Mita Gustinčič Pahor, 141 str.)
- Tangay Viel: 353. člen Kazenskega zakonika (Cankarjeva založba, 2019, prevedel Aleš Berger, 122 str.)
