To je Gdč. žreb 2020 – 3. krog. Podarila bom dva izjemna romana slovenske založbe Litera.
P. S. Nagrajence 2. kroga bom navedla v nedeljo.
Kako sodeluješ v žrebu Gdč. knjige?
V komentar pod to objavo na spletni strani Gdč. knjiga odgovori na vprašanje:
Kakšna se ti zdi likovna podoba naslovnic zbirke Babilon, v kateri sta izšla ob prikazana romana? Katerega od njiju si želiš prebrati?
Odgovore sprejemam do nedelje, 23. avgusta, do 15.00.
S tabo delim odlomka iz romanov na strani 22.
- KONJE KRAST; Per Petterson (Litera, 2020, prevedla Marija Zlatnar Moe)
“Zavohala sva vonj konjskih fib in močvirnato mokrega maha in sladki, ostri, vseobsegajoči vonj nečesa, kar je bilo večje od naju in od tega, kar sva lahko dojela /…/ in v tem gozdu si se lahko izgubil in sto ljudi bi te lahko iskalo cele tedne, pa ne bi imeli nobene možnosti, pa to niti ne bi bilo tako slabo, sem pomislila, izgubiti se v tem gozdu, ampak nisem vedel, kako resna je ta misel.”
O romanu Konje krast sem na Gospodični knjigi že pisala, leta 2013 se je namreč pojavil na maturi. Maturitetno čtivo bo tudi v novem šolskem letu, zato bom objavo v arhivu sproti razširila.
Gospodični knjigi lahko slediš tudi na Facebooku in Instagramu (@gospodicna_knjiga).
- FRANCOSKI TESTAMENT; Andreï Makine (Litera, 2018, prevedla Nadja Dobnik)
“Zdaj sva videla iz tega fantastičnega plimovanja izstopiti črne skupine zgradb, koničaste strehe katedral, drogove uličnih svetilk – mesto! Velikansko in harmonično kljub vodi, ki je preplavljala njegove avenije, se je pred najinimi očmi pojavilo fantomsko mesto. Nenadoma sva se zavedla, da nama nekdo že nekaj časa nekaj govori. Babica nama je pripovedovala.”
Roman Francoski testament so brali maturanti na maturi leta 2019.
V žrebu je mogoče sodelovati do nedelje, 23. avgusta, do 15.00. Takrat bo objavljen 4. krog žrebanja z novimi knjigami.
Oba izvoda romanov sem od založbe Litera prejela kot profesorica slovenščine. Ker sem pred tem že imela svoja izvoda, ju pri delu nisem uporabila, zato sta brezhibno ohranjena.
Raje bi prebrala Konje krast. Naslovnici pa, iskreno, me v knjiznici ne bi pritegnili med mnozico drugih knjig. Delujeta malo prevec podobno ucbenikom. ?
Hej! Želela bi prebrati Francoski testament, saj na pravi trenutek čakam že odkar je bila nazadnje na maturi. Vesela bi bila, če bi ta trenutek nastopil zdaj 🙂
Naslovnici sta mi pa zelo všeč, lepo izstopa oranžna barva ter s tem naslov knjige.
Naslovnici sta lepih čistih linij. Naslov mi lepo pade v oči, motiv na slikah malo manj. Želela bi prebrati Konje krast, da bom na tekočem z maturitetno snovjo.
Meni je minimalizem zelo ljub, zato so me naslovnice takoj pritegnile, ker so lepe, izčiščene, umirjene. In ker mi knjige prinašajo umiritev duha, imam raje takšne, kot natrpane in kričeče.
Izbirala bi pa čisto iz prebranih odlomkov Konje krast, ker je pač tudi gozd moj vir miru.
Naslovnice pritegnejo s preprostostjo in “nenačičkanostjo”, zato takoj veš, da se med platnicami skriva kvaliteta. Sama bi bila vesela romana Konje krast! ?
Z oblikovalskega stališča nad likovno podobo zbirke Babilon nisem preveč navdušena. Zdi se mi preveč suhoparna in je zato včasih kakšna dobra knjiga po krivici spregledana.
Od teh dveh knjig bi bila zelo vesela knjige Konje krast, ki sem jo že brala in sem bila nad njo navdušena. Upam, da bom imela priložnost videti tudi film, ki je bil posnet po tem romanu.
Sabina, izžrebani ste. Prosim, poglejte e-pošto.
Meni so pa naslovnice rahlo dolgočasne, če bi jo videla na polici me ne bi pritegnila, žal. Po opisu na googlu pa bi brala Francoski testament.
Likovna podoba obeh knjig name deluje malce tesnobno; temna fotografija na beli podlagi nakazuje realistično pripoved; poraja občutek minljivosti. Je pa tako zelo drugačna od vseh preostalih poznanih naslovnic, da pritegne pozornost. Želela bi si prebrati knjigo Konje krast, ker obožujem skandinavski “melos”.
Naslovnici sta pregledni, barve se lepo uskajujejo. Želela bi si prebrati Francoski testament, ker se vsebina lnjige bolj pritegne.
Naslovnica je takšna, da je verjetno ne bi vzela v roke, ker bi me tako pritegnila. Nekako me ne pritegne.
Ko pa preberem odlomek, pa si obe zaželim prebrati. Kot prva izbira pa je Konje krast.
Naslovnica knjige Konje krast mi je zelo všeč in me zelo pritegne, ker je izčiščena, preprosta. Fotografija na knjigi Francoski testament pa se mi zdi preveč zapolnjena in me ne pritegne; dober učinek z uporabo črno-bele fotografije je na majhni površini mogoče doseči, če je fotografija bolj prazna, čista.
Ker pa videz velikokrat vara, bi raje prebrala roman Francoski testament – verjamem pa, da sta obe knjigi vredni branja.
Naslovnici se mi zdita dolgočasni, kot na kakšnem delovnem zvezku/učbeniku. Brala bi pa Konje krast.
Vizualno me pritegnejo minimalistično oblikovana naslovnica, izbran slog pisave ter rumena barva, ki je moja najljubša.
Ker sem sama na maturi pisala esej po prebranem Francoskem testamentu, ki me je, mimogrede, navdušil, bi z največjim veseljem prebrala Konje krast. Vedno me zanima kaj (iz)berejo za maturo. Knjige bi bila nadvse vesela.
Francoski testament sem pred leti brala za maturo, ga še vedno imam. 😀 Tako da tokratna izbira Konje krast. 🙂
Podoba mi je zelo všeč. Navdaja me z radovednostjo, taka malo misteriozna in hkrati srhljiva. Vendar na privlačen način. Bolj me mika prebrati knjigo Konje krast.
Sicer ne maram kričečih pompoznih naslovnic, a ti dve se mi zdi preveč minimalistični, skorajda pusti. Sem pa o obeh knjigah slišala pozitivne kritike, zato bi bila vesela katerekoli.
Naslovnici sta izčiščeni, kar mi je načeloma všeč, a me vseeno ne pritegneta preveč. Črnobela fotografija pri Konje krast je krasna, tista pri Francoskem testamentu pa preveč zapolnjena, zgoščena. Kljub temu bi slednjega izbrala za branje.
Tina, juhu, izžrebana si. Prosim, poglej e-pošto.
Meni so všeč. Temačna nenačičkanost. Ampak ne pašejo takšne naslovnice vsaki knjigi. Mene zanima predvsem Konje krast. 😀
Čeprav so mi čiste linije in minimalizem všeč, pa bi na obeh naslovnicah mirda le malo zmehčala linije in na fitografijah dodala toplejše barve. Na bralnem seznamu imam obe, bo pa najprej na vrsti Francoski testament.
Meni je zunanja podoba dolgočasna in neprivlačna. Mogoče precej tipičen dizajn za zbirko, ko je cela na kupu morda lično izpade? Ne razumem, zakaj morajo knjige biti puste in ‘furajo safr’ že na prvi pogled. Ampak platnice me vseeno ne odvrnejo od branja zgodb, te so tiste, ki so pomembne, saj knjigo kupim ali si jo sposodim zaradi zgodbe. Konje krast sem že prebrala, se pa ne bi branila še enega ‘rereada’.
Naslovnici me ne pritegnita in nobene od knjig na polici ne bi izbrala na podlagi naslovnice. Ob branju pa bi se verjetno zgodilo to, kar se mnogo krat pri takih knjigah – vsebina te povsem posrka vase. Izberem Francoski testament.
Oblikovno sta mi knjigi hladni in me ne povabita k branju. Me pa fotografija pri Konjih umirja, pri Francoskem pa zbuja celo vrsto morbidnih občutkov. Prebrati si želim Konje krast. Že film me je namreč posrkal tako z vsebino kot s čudovito fotografijo…od knjige pa ponavadi dobimo še več. Pa me zanima, če res.
Naslovnici sta precej nevabljivi, sta pa romana odlicna! 🙂 skoda le, da ju ni mogoce dobiti v trdnih platnicah! Zelim si imeti Konje krast, ker Francoski testament ze imam…
Naslovnici romanov sta mi všeč, saj poleg preglednosti s črno-belima fotografijama ponujata tudi vizualno predstavo o vsebini. Delujeta skrivnostno in s tem v meni vzbujata radovednost. Želim si prebrati obe knjigi, vendar ne zaradi privlačnih naslovnic, temveč odlomka (Konje krast) oziroma priporočila znancev (Francoski testament).
Priznam, da naslovnicam knjig ne posvečam veliko pozornosti, morda zaradi tistega reka “ne sodi knjige po platnicah”, kar pa ne pomeni, da niso pomembne. Sploh za avtorja, si predstavljam. Ker nisem ravno doma na likovnem področju, je moje površno mnenje, da naslovnici napovedujeta nekakšno žalost, temo, realizem, na kar nakazuje črnobela fotografija, nad in pod katero pa je le nekaj rumene barve, ki morda predstavlja sonce ali svetlobo.
Izbrala bi Konje krast.
Rada bi prebrala Francoski testament. Nekje sem peebrala, da je to francoski roman Rusa v Franciji o Sibiriji, kar me je zelo pritegnilo.
Sicer pa mi je naslovnica všeč, ker deluje malo retro.
Naslovnici sta..hm, preveč nasprotij je na njiju. Izrazito barvit okvir z naslovom, spodaj črno-bela z ne ravno čistim motivom. Mi nista všeč, tako da na podlagi naslovnice iz knjižnice ne bi potovali z mano. Želim pa si prebrati še Konje krast, Francoski testament že kraljuje na moji knjižni polici.
Naslovnici knjig sta mi zelo všeč, saj knjigi naredita urejanje in elegante. Všeč mi je kombinacija barv s črno belo fotografijo.
Rada bi prebrala Konje krast.
Naslovnice te knjižne zbirke so mi všeč, starinska čb fotografija na beli podlagi in naslov na rumeni, tako prepoznavno. Rada izbiram knjige iz te zbirke, ker odstirajo nove svetove in so kvalitetno branje. Oba romana sta odlična, odločila bi se za Konje krast, ker imam Francoski testament že doma.
Likovna podoba naslovnic mi je nekoliko temačna, a s tem zelo obetajoča. Knjiga Konje krast je bila poleg knjige Pomladni dan moje maturitetno čtivo, zato bi raje izbrala Francoske testamente.
Živijo.
Povedano po pravici, želela bi si prebrati obe knjigi, vsaka s svojo zgodbo namiguje na kvalitetno branje. Če pa že moram izbrati, dam prednost skandinavskemu avtorju. In sicer zato, ker imam s skandinavsko literaturo manj izkušenj. Kar pa se naslovnice tiste: všeč mi je ideja, da ima celotna zbirka poenoten izgled. Pa tudi navadila sem se, da ima Litera vizualno precej poenostavljene naslovnice, sicer take realistične ali turobne, knjige pa kljub temu v sebi skrivajo čudovito bralno izkušnjo (kot npr. roman S. Ruglja).
Naslovnici bi me pritegnili zaradi fotografij iz čisto preprostega razloga – ker se ukvarjam s fotografijo. Celotno oblikovanje mi nakazuje moto, da bistva ne zavijamo v celofan. Vsebina je morda takšna, kot jo predlaga Kafka – kot sekira, ki razbije zamrznjeno morje v nas. Izbral bi Konje krast, ker me tudi fotografija na tej naslovnici bolj pritegne.
Naslovnici mi izgledata (načrtno?) anatersko oblikovani, kar je v današnjem trendu, ko mora biti vse popolno, zanimiv odklon. Prebrala bi Francoski testament.
Izbrala bi Francoski testament, saj je roman Konje krast že del moje domače knjižnice (odličen roman). Naslovnici me načeloma ne pritegneta, vendar sama knjig ne izbiram na podlagi naslovnice.
Naslovnici sta mi všeč. Isti stil za celo zbirko. Takoj jih prepoznaš na knjižni polici. Všeč mi je, ker so drugačne od drugih, pritegne me črnobela realistična fotografija. Želela bi prebrati Francoski testament.
Tudi mene naslovnici ne pritegneta, vendar je pa bistvena vsebina. Prebrala bi Konje krast, ker berem, da je odlična knjiga. Se pa ne bi branila tudi druge knjige. 🙂
Izbrala bi Konje krast, ker te knjige še nisem prebrala. Naslovnici sta vredu, nič zelo posebnega, če sem iskrena.
Meni sta obe naslovnici nadvse všeč. Odsevata duh preteklosti, duh nekega temačnega oddaljenega časa, obenem pa sta ozaljšani s sončno rumeno. Izbiram Francoski testament.
Živjo!
Všeč mi je kombinacija črno belo s toplo rumeno. Prijetno za oko. Veliko beline. Prostor za misli. Za moj okus mogoče ne bi izbrala istega fonta za vse tri napise (kakšnega bi bolj ‘enostavnega’), ampak kljub temu daje en fin poudarek colotni sliki. (Razen ene jih pa še nisem videla v živo – se pravi za pravi vtis bi bilo to boljše.)
Čeprav sem Konje krast že prebrala, sem se vseeno težko odločila, da izberem drugo, še nepoznano, tako mi je bila všeč. Torej: Francoski testament izberem.