Ko si najstnik, ti vsi pravijo: “Uživaj, dokler si še mlad.” Ti pa zavijaš z očmi in si misliš: “Pa stari, si ti čisto pozabil, kako je takrat!?” Jaz še nisem. Ne, res še nisem pozabila spregledanosti, negotovosti in zmedenosti, ki se ti naselijo v pubertetno srce. Seveda je tudi lepo, za polulat smešno in odbito, toda biti najstnik je pogosto predvsem … smotano!
Kot najstnik nisi ne tič ne miš. Želiš dokazati svojo zrelost, inteligenco in posebnost. Po drugi strani ti na vsakem drugem koraku z vsako tretjo osebo spodleti. Takrat se skrivaš za nihče-me-ne-razume logiko, iščeš odgovore po spletu (tam jih nikoli ni, človek) in si bildaš svojo ubogo samozavest s položajem med vrstniki – danes gotovo na družbenih omrežjih. Pomaga?
Na koncu zmeraj ugotoviš, da je bilo biti otrok lažje. In, seveda, kaj pa drugega, verjameš, da bo, ko boš odrasel, vse čiiisto drugače in vse vsaj maaalo lažje.
Dragi najstnik, ti sploh smem reči, da te popolnoma razumem? Sem za take besede že prestara in bolj spadam v koš samo-še-ena-ki-misli-da-je-strašno-kul-čeprav-res-ni?
Dobro, potem pa mi povej, zakaj tako močno čutim knjigo Čez potok, ne čez most? Besedilo Linn Skåber lahko razumem samo zato, ker sem mnoge njene tamlade iz knjige doživela tudi sama. V tej knjigi najdem nešteto mest, s katerimi se poistovetim, dvomov, ki jih poznam, ter občutij, ki jih še zmorem podoživeti.
Linn Skåber, Norvežanka, igralka, pevka, avtorica gledaliških besedil in še je tega, je o mladosti, njenih soncih in sencah, povprašala mlade. Norvežani so spregovorili in zapisala je 31 kratkih zgodb, ki oblikovno sežejo od anekdot do skoraj pesmi v prozi. Jezik je živahen, ne manjka slenga, tudi sočni vulgarizmi so smiselno odmerjeni.
Motive knjige Čez potok, ne čez most (slovenski prevod naslova Til Ungdommen oz. angleško Being Young namiguje na znan slovenski pregovor o mladosti) bi lahko oklestila na hitro berljive alineje. Mladi bralec, v tej zbirki torej najdeš:
- mlade, ki so kot ti nesrečno zaljubljeni
- mlade, katerih starši si tako zelo želijo biti kul
- mlade, katerih starši ne zmorejo biti starši
- mlade, ki so spregledali šolo in njen lov na ocene
- mlade, ki vedo, kaj je rasizem in kaj homofobija, ker to živijo vsak dan
- mlade, ki želijo na vsakogar za vsako ceno napraviti vtis – največkrat jim ne uspe
- mlade, ki osamljenost skrivajo tako močno, da postajajo samo še bolj … osamljeni
- mlade v resni duševni stiski
- mlade, ki se bojijo smrti in ne morejo nehati misli na njo
- mlade, ki bi prodali ledvico, da bi se lahko vrnili v otroštvo
- mlade, ki sanjarijo o odraslosti kot o obljubljeni deželi
- mlade, ki že vedo, da odrasli niso nič drugega kot samo … ljudje
Knjigo lahko naročiš v spletni knjigarni KUD Sodobnost International. Založba je aktivna tudi na Facebooku in Instagramu.
Najstnik – v Čez potok, ne čez most je pogosto star okoli 15 let – bolj blodi, kot hodi po svetu. Prizna:
“Pravijo, da gremo med odrasle, ampak če nima nihče nič proti, se jaz poserjem na to in bom še malo otrok.”
Zasanjanost in izmuzljivost mladih sta prikazani v čudovitih ilustracijah Lise Aisato (Instagram, spletna stran), priljubljene in cenjene norveške ilustratorke. Knjiga že z bogato naslovnico – odločnim pogledom, morda malce vzvišenim, mogoče otožnim (?), in razvejano domišljijsko frizuro – priteguje k listanju in tega se, če knjigo ugledaš na polici v knjižnici ali knjigarni, zares loti, dragi bralec.
Knjiga Čez potok, ne čez most (izvirnik iz 2018) je letos dobila smiselno nadaljevanje – Being Grown-up oziroma Til de Voksne). Oglej si posnetek, v katerem jo je predstavila avtorica, Linn Skåber. Težko pričakujem slovenski prevod!
Zbirka ni črno-beli posnetek mladega človeka, ki bi po eni strani samo jadikoval nad neznosno težo bivanja, niti ni poveličevanje mladosti na rožnatem oblačku. Čez potok, ne čez most najstnika postavi v širši kontekst. Je človek sam sebi, a še ne povsem samostojen, še vedno odvisen in redko suveren. Za okolico je preobčutljiv, za starše nerazumljiv, za učitetje kar malo nadležen, za prijatelje nepogrešljiv, večkrat pa od vseh po vrsti … spregledan.
PEDAGOŠKI NAMIG: Knjigo zaradi teme in oblike, ki omogoča skupinsko in selektivno branje, priporočam za delo v šoli. Slovenski najstniki naj jo preberejo, pokomentirajo zanje aktualne teme, poustvarijo lahko svoje zgodbe … Čez potok, ne čez most razbija mnoge tabuje in daje izjemen vpogled v najstništvo tudi odraslim.
Mlad človek je pisan. Čez potok, ne čez most mi govori o tem težkem trenutku (traja lahko leta) med otroštvom in odraslostjo. Ranljivost mladih se najbolje pokaže v zgodbah, kjer mladi odkrito hrepenijo po objemih staršev. Njihova suverenost je opazna, ko ti isti mladi pomagajo svojim sicer tako izgubljenim skrbnikom. Njihova odgovornost se kaže v tem, da ga polomijo, a vedo, kaj so storili – in kako narobe je to.
GDČ. ŽREB: Knjigo bom poklonila nekomu, ki bo do nedelje, 27. septembra, odgovoril na vprašanje: Kaj potrebujejo mladi v Sloveniji? Odgovor zapiši pod to objavo na blogu.
Ti mladi vedo veliko o sebi in o svetu, o svojih družinah in prijateljih. Ne vedo pa tistega, kar res pride šele z odraslostjo … Da je to, kar vedo, že čisto dovolj za čisto solidno bivanje na tem svetu. To, kar so, je že … to. Ni nujno, da bo v odraslosti res tako drugače, tako lažje, tako lepše, kot si predstavljajo.
Ni nujno, da odrasli vse vedo. Ni nujno, da odrasli vse znajo. Ne, dragi najstnik, zaupaj temu, kar čutiš že zdaj. Tukaj je. Tvoje je! Lahko, da bo kdaj še več, a že zdaj je lahko … dovolj! Tega mojega vzklika ne spremlja zajdljiva odrasla aroganca… Biti mlad je zares čud(n)ovito.
Linn Skåber: ČEZ POTOK, NE ČEZ MOST (KUD Sodobnost International, 2020, prevedla Marija Zlatnar Moe, ilustrirala Lisa Aisato)
Predstavitev knjige na spletni strani in družbenih omrežjih Gdč. knjige je podprla založba KUD Sodobnost International.
Kaj potrebujejo? Več prostega časa za bedarije in manj pritiska okolice, da morajo vselej početi nekaj “pametnega in koristnega za življenje”.
Mislim,da mladi potrebujejo ljudi,ki bi jih poslusali in slisali. Ljudi, ki bi verjeli v njihove sanje in ideje in ne pametovali, da se brez vez nic ne da. Ljudi, ki bi cutili z njimi to lepoto/cud(n)ovitost mladosti brez pametovanja, kako so itak premladi, da bi zares dozivljali tako mocna custva.
Vec razumevanja in sprejemanja.. se prekmalu mine cas, ko odrastes in si si na jasnem, kako stoji svet. Naj sanjajo in letijo…
Huh, kaj rabijo? Glas. Glas, ki lahko pove kaj misli, čuti, ki se lahko trese in dela napake. In glas, ki se ga uči, da te napake tudi popravlja, prevzema odgovornost. Tako da poleg glasu najbrž najbolj rabijo zaupanje, da zmorejo vse to.
Potrebujejo ljubezen in zavest, da starši verjamemo vanje.
Silvija, izžrebala sem vas. Prosim, poglejte e-pošto.
Mladi potrebujejo pohvalo, spodbudo in iskreno razumevanje, hkrati pa tudi postopno rahljanje mej in prevzemanje odgovornosti.
Nekoga, ki bo vedno tam zanje.
Nekoga, ki jim prisluhne in se je pripravljen z njimi pogovarjati. O stvareh, ki jih tisti trenutek resnično skrbijo, četudi se nam zdijo nepomembne. Ker smo tudi mi bili nesigirni, neupoštevani, pubertetniki. Učna snov lahko počaka, odnos naj bo na prvem mestu …
Potrebujejo malo več prostega časa, brez dejavnosti, šole.. potrebujejo nekoga ki jih zna odklopit če se sami ne znajo…
potrebujejo spodbudo, pohvalo in zaupanje..
vsaj to se trudim (in se bom še naprej) jaz za mojadva še ne najstnika;)
Da se postaviš v njihove čevlje in poslušaš. In včasih je čisto dovolj, da samo z nasmeškom pokimaš? Težko je biti najstnik in težko je biti starš najstniku. Zato je vsaka misel, napotek oziroma knjiga, še kako dobrodošla.
Mladi potrebujejo vec prezivetega casa v naravi in manj pritiskov s strani solskega sistema v stilu tu sedi in uci. Aktivno ucenje v naravi, gibanje, sprostitev, …
Kaj potrebujejo mladi? Kaj potrebuje otrok, ki je na pragu najstništva in deluje vsak dan bolj osamljen? Kaj potrebuje starš, da pomaga temu mlademu človeku? Vprašanja, ki si jih v zadnjem času vse večkrat zastavljam…Priznam, da je velikokrat težko, ker tako močno želim pomagati otroku, pa sama ne najdem prave poti,…naučila pa sem se, da vedno pomaga da si v tem norem tempu življenja utrgam čas, samo zanj, da mu prisluhnem (čeprav je zaprt kot školjka) in da ga večkrat objamem in mu povem koliko mi pomeni. Priznam, imam občutek, da je moje najstništvo teklo brez grozno velikih problemov in sem bila precej samozavesten otrok, sedaj, ko imam svoje otroke in najstnika, mi je precej težje. Mnogo več vprašanj o tem obdobju se mi zastavlja, notranjih bojev pri postavljanju meja ob hkratnem zavedanju njihove ranljivosti,… Kako najti pravo pot čez potok, da ne čofneš v vodo…moj dragi najstniški bralec, bi tole knjigo verjetno prebral (sploh glede na čudovite ilustracije) in upam, da se o tem pogovarjal tudi z mano. Hvala, za predstavitev tele knjige!
Potrebujejo ljubezen in vec prostega casa za nabiranje zivljenjskih izkusenj, manj racunalnika, televizije in telefonov. Predvsem pa bi jim zelela bolj gotovo prihodnost.
Mladi potrebujejo zaupanje, da zmorejo in dober zgled, ki naj mu sledijo.
Mislim, da mladi potrebujejo dovolj prostora, da izrazijo to kar so… Spodbudno okolje, dobre pedagoge v katerih bodo našli nekaj odgovorov na svoja številna vprašanja, morda tudi zgled, pohvalo in mentorstvo za svoje projekte. Sprejetost in slišanost ter čimveč kreativnosti. Ravno s slednjim dobijo občutek, da so pomembni in da lahko še kako spreminjajo (svoj) svet.
Potrebujejo nekoga, ki zna poslušati, a ne soliti pameti; potrebujejo ljubezen, prostor pod soncem, prosti čas, zaupanje in odgovornost.
Odlicna objava!
Mislim, da potrebujejo več prostora za preprosto biti najstnik. Torej manj resnih obveznosti, oziroma ravno prav, da se postopoma naučijo kako je v realnem svetu. Pa več praktičnih in življenjskih stvari skozi izobraževanje.
Uf, vsi otroci (ne samo slovenski) potrebujejo razumevanje, podporo, brezpogojno ljubezen in toleranco do tega, da se naučijo življenjskih resnic tudi skozi svoje izkušnje…
Ljubezen.
Odgovorne in sočutne odrasle.
Mladi potrebujejo skrbne starše, dobre zglede in priložnosti, da se izkažejo.
Mladi potrebujejo biti slišani, biti sprejeti takšni kot so ♥️
Mladi potrebujejo varno in stabilno družbo, državo, družino – da so lahko oni to kar bi morali dejansko biti: brezskrbni, naivni, uporniški, a z mislijo v podzavesti, da bo vse ok. Potrebujejo možnost, da bodo taki kot smo bili mi! Če se še spomnite?! ??
To da se jih posluša. Objeme in čas.
Mladi potrebujejo odrasle, ki niso pozabili, da so bili tudi oni nekoc mladi. Poleg tega pa se pristne odnose v zivo in vse, kar spada zraven: objeme, globoke poglede v oci, napade neustavljivega smeha, stiske rok…
Mladi potrebujejo ljubeče okolje, ki jim da vedeti, da so dovolj dobri, da z njimi ni čisto nič narobe in da imajo v sebi ogromno potenciala. Okolje, ki jim pomaga razviti zdravo samopodobo in “growth mindset”.
Potrebujejo kompetentne,sočutne starše, ki jim ne bi dali na pleča svoje prtljage.
Hmm. Potrebujejo veliko/več dobrih zgledov – odraslih odraslih. ?
Mladi bolj kot karkoli potrebujejo razumevanje s strani staršev.
Mladi potrebujejo priložnosti, da lahko uspejo in verjamejo vase ter priložnosti, da lahko padejo in se poberejo pa še bolj verjamejo vase. Priložnosti, da samostojno spoznajo sebe in razvijejo zaupanje v svoje sposobnosti, zaupanje v svoje najdražje, da jih bodo imeli zmeraj radi karkoli se bo zgodilo.
Razumevajoče učitelje, ki ne bodo nikoli pozabili, kako čud(n)ovito je biti mlad.
Mladi potrebujejo priložnost. Priložnost, da se dokažejo, priložnost, da pogrnejo na celi črti, priložnost, da se po padcu poberejo.
Potrebujejo dobiti priložnost dovoliti si čutiti sebe in verjeti v svoja čutenja. Knjiga je prečudovita!!!
Potrebujejo umirjene in zadovoljne starse, ki so za zgled!
Kaj potrebujejo? Podporo. Sprejetost. Svobodo. Dovoljenje, da so, kar so. Objeme.
Mladi v Sloveniji? Najbrz enako kot povsod drugje – varnost in zavedanje, da so sprejeti z vsemi odklonskostmi vred. Da je tudi zanje neko mesto v Svetu.
Po mojem mnenju v tem obcutljivem in dvomov polnem obdobju najbolj potrebujejo obcutek sprejetosti in potrditev, starsev in druzbe.
Zelo pomembni se mi zdijo se zgled, zaupanje, socutje, svoboda in obenem tudi meje. Pa ljubece zavetje za zivljenjske preobrazbe.
Mladi potrebujejo predvsem to, da verjamemo vanje, da jim damo možnost. In jasno perspektivo, ki je v Sloveniji tako zelo meglena.
Mladi potrebujejo priložnosti za napake.
Več časa preživetega stran od elektronskih naprav.
Potrebujejo ljubezen. Sočutje. Razumevanje. Zaupanje vase. Ponujeno roko tudi pri padcih.
Mladim predvsem potrebujejo svobodo pri odločanju in pa nekoga, ki jih bo slišal na višjih ravneh, saj se mi zdi, da redkokdaj odločevalci prisluhnejo njihovim idejam, predlogom in težavam.
Mladi potrebujejo avtenticne odrasle osebe, ki jih na njihovi poti spremljajo in je ne vodijo.
Mladi v Sloveniji potrebujejo predvsem nekoga, ki jim bo prisluhnil, pa ne samo takrat, ko jim je težko, ali se znajdejo v stiski, ampak vsakokrat, ko želijo biti slišani. Potrebujejo nekoga, ki bi jim priznal, da je nekaj povsem normalnega, če se v tem obdobju iščejo in še nimajo izoblikovanih načrtov za prihodnost. Potrebujejo podporo, spodbudo in ljubezen svojih najbližjih, saj bodo le tako dobili krila in življenje zares živeli, ne pa o njem zgolj sanjali.
Nekoga, ki jim prisluhne.
Najstniki potrebujejo človeka, ki bi jim prisluhnil, jih razumel in jim pokazal, da se da čez tezave z dobro voljo in pozitovizmom.
Jaz bi si želela, da bi mladi nekoč dobili šolo, kjer bi lahko bolj razvijali čustveno inteligenco, sočutje do soljudi in živali, , šolo, ki bi učila več življenjskih stvari, balast pa odpihnila.
Odrasle, ki jih bodo razumeli, si vzeli čas zanje in jih včasih samo poslušali. <3
Mladi potrebujejo predvsem pravega vzornika, ki jim bo vodnik v teh pomembnih letih dozorevanja, pa naj bodo to starši, učitelji, itd. Še posebno sedaj ko jih vedno več postaja odvisnih od interneta, računalniških igric, itd mislim da potrebujejo osebo, ki si bo zanje vzela čas in da jih bo vsaj poskušala razumeti.
Potrebujejo ljubezen, razumevanje, čas. Odrasle, ki bi jim dovolili biti kar si želijo, čeprav ni po njihovem. Nov svet, bolj počasen, bolj naraven, bolj prijazen.
Cas zase. Za svoje misli, za umirjenost, razmislek o sebi, svojih zeljah, prihodnosti. Cas za brezskrbnost in obcutek, da bo vse v redu
Potrebujejo nekoga, ki jim zna prisluhniti, obilico razumevanja in pozornosti ter potrpljenja. Nekoga, ki jih ne bo obsojal za njihova občasno impulzivna in ‘nerazumska’ dejanja. Odrasli moramo ohraniti poleg otroka v sebi, tudi mladostnika v sebi, tako bomo lažje našli oz. ohrani stik z mladimi.