Lahko dandanes spletna stran brez prisotnosti na družbenih omrežjih sploh ohrani občinstvo ali bo že čez nekaj tednov utonila v pozabo in je bil ves trud zaman? To bom v naslednjih mesecih preizkusila z Gospodično knjigo.
Čas branja objave: 10 minut
V ČEM JE SPLOH FORA FB-JA IN IG-JA, KO PIŠEŠ BLOG …
Foro je težko razumeti, če bloga nisi nikoli pisal.
- Obisk Gdč. knjige sloni večinoma na pritoku klikov s Facebooka.
Objavim besedilo na www.gospodicnaknjiga.si. Tu in tam kakšen (redki) redni bralec ali (redki) neuporabnik družbenih omrežij res sam od sebe zaide na blog in vidi novo objavo. Morda kdo klikne v Gdč. e-pošto, ki jo pošiljam po e-mailu.
A večina ljudi pride na to spletno stran tako, da novico o objavi najprej zasledi na Facebooku. Na Facebooku je Gdč. knjigi ob zadnjem štetju sledilo cca 5300 ljudi.
- Za Gdč. knjigo mnogi prvič izvejo na Instagramu.
Mnogi se od Gdč. knjige na Instagramu sploh nikoli niso premaknili na blog ali Facebook. To je razumljivo, ker sem na Instagramu pogosto objavljala vsebinsko čisto drugačne reči kot drugje. To je od mene terjalo še več časa in dela. Na Instagramu je Gdč. knjigi ob zadnjem štetju sledilo cca 3100 sledilcev, storyje si je ogledovalo cca 1000 oseb.
Kaj s spletnimi profili, za katerimi so večinoma ženske, stare med 25 in 34 let? Vabim vas, da Gdč. knjigi začasno sledite samo še s spremljanjem spletne strani in Gdč. e-pošte.
Mnogim bo to občutno manj zanimivo kot FB in IG. Tisti bodo iz občinstva odpadli in našli druge profile, ki jim bodo aktivno sledili. Nekateri sledilci pa boste ugotovili, da sem vas prav na FB in IG preveč zasipala s svojimi vsebinami. Morda boste zdaj Gdč. knjigi lažje sledili samo na enem mestu – na www.gospodicnaknjiga.si.
ALI RES POTREBUJEM VEČJI OBISK BLOGA?
Ne, v tem trenutku ne. Od bloga ni odvisno moje preživetje. Gre le človeški ego, ki si ga je težko priznati. V vsakem ustvarjalcu biva! Seveda hočeš čim boljši spletni obisk, seveda želiš javno priznanje (na spletu se meri s kliki), seveda hočeš pohvale, pozornost, delitve, všečke …
Res ti ne verjamem, da ti je kot spletnemu ustvarjalcu za to malo mar, žal mi je.
Globoko te razumem, če si pripravljen priznati, da svoj obstoj v svetu potrjuješ TUDI s svojo spletno prisotnostjo, npr. na družbenih omrežjih, blogih, forumih, portalih itd. To počni tako dolgo, dokler ti prinaša resnično zadovoljstvo. Ko boš ob vsej spletni pozornosti, ki ti jo namenjajo drugi, otopel, preberi nadaljevanje te objave …
ZAKAJ TOLIKO DRAME GLEDE DRUŽBENIH OMREŽIJ – ENKRAT JIH UPORABLJAŠ, DRUGIČ JIH UKINEŠ …?
Zame in za mnoge druge spletne ustvarjalce družbena omrežja prej ali slej res postanejo drama.
Za to spoznanje ni treba gledati tako priljubljenega dokumentraca The Social dilemma (meni ni povedal nič novega, le utrdil je tisto, kar že tako vem). Samo živi in ustvarjaj dan za dnem na Facebooku. Še bolje na Instagramu. Počni to leta in leta. (To ne velja za tiste, ki na družbenih omrežjih objavljate le osebne trenutke. Nagovarjam ustvarjalce spletnih vsebin.) Opazuj …
Praksa 1: Facebook je postal tako grafično zmeden in neprivlačen. Veselja ob deljenju vsebin na FB-ju že več let ne morem začutiti. Komunikacije na FB je vse manj. Nekatera zasebna sporočila odkrijem šele po več mesecih. V feed vdirajo oglasna sporočila.
Praksa 2: Komunikacija se je spremenila tudi na Instagramu. Na storyje vse več ljudi odgovarja v tvoja zasebna sporočila. Čeprav vse dvakrat pojasniš v izvirnem sporočilu, ki ga deliš, te v ZS-ju dnevno pričaka več vprašanj sledilcev, povezanih s točno tistim, kar lahko preberejo v storyju. Ali ljudje vsebine res samo še preletavajo in so storyje tudi poslušati nehali? Razpaslo se je kompulzivno pisanje zasebnih sporočil. Igra s heštegi me je dolgočasila že od začetka uporabe te aplikacije. Še najbolj sem uživala v neskočnih možnostih skrolanja med profili. Ogromno preglednih, koristnih in izvirnih vsebin je na Instagramu. Vse sem želela pohvaliti, jim nameniti več kot všeček, torej delitev in komentar … Biti aktivni sledilec IN ustvarjalec – ne gre.
Za nekaj časa sem deaktivirala tako svoj FB kot IG račun. Zakaj?
Instagram sem med oktobrom 2019 in februarjem 2020 že nehala uporabljati. Zgodovina se ponavlja. Mislim, da bodo to moji večletni krogi spletnega bivanja.
JA … ZAKAJ?
Preobilje informacij, zamisli, podatkov, razmišljanj, zgodb, mnenj in izpovedi na družbenih omrežjih, čeprav pogosto odličnih, me kot ustvarjalko, bralko in uporabnico vse bolj hromi.
Moja glava je preobučitljiva za toliko spletnih senzacij. Moje srce premehko za toliko zgodb.
Pa lahko omejiš uporabo družbenih omrežij – pri meni vseeno ne deluje -, pa saj si lahko čez vikend pripraviš 48-urno spletno dieto in s telefona izbrišeš vse aplikacije, pa saj poskusiš miriti ta svoj cirkus, pa urediš, komu slediš, katere storyje gledaš, ampak ej … še vedno je lahko včasih vsega preveč.
KAJ SE DOGAJA Z MOJO USTVARJALNOSTJO, ČE UPORABLJAM DRUŽBENA OMREŽJA?
Po eni strani je moja ustvarjalnost zaradi družbenih omrežjih ves čas na drogah. To kar brbota. Moteče je. Ni dobro fokusirano. Razleti se čez ves dan. Večinoma s telefonom v roki.
Praksa: Vidiš to travo in jo fotkaš in pofiltriraš in poheštegaš #travica #nature #happy in si ves vesel, ker opaziš takšne malenkosti in jih nosiš na ta tako zmaterializirani Instagram, ampak pekel prihaja šele s klikom na ‘objavi’. Možgani so zasvojeni. Možgani hočejo minuto za minuto opazovati, kaj se dogaja po ‘objavi’. So lajki? Kateri? Koliko? Je kdo kaj napisal v ZS? Kaj je napisal? Kaj, če odgovorim takoj? Če ne bom odgovorila v prvih treh minutah, itak nikoli ne bom. Občutek, da nedosledno odgovarjam svojim sledilcem, me pogosto tako razžira.
Ja, človek, to so te spletne ustvarjalne drame! Imajo opraviti kaj resnega s pravo ustvarjalnostjo? Večinoma ne.
Mogoče sem morala prebrati knjigo Elizabeth Gilbert. Oh, kako sem jo pred branjem podcenjevala, češ, kaj pametnega bi mi pa lahko dal nekdo, ki svojo knjigo naslovi z VELIKA ČAROVNIJA. Pač … v velike čarovnije res ne verjamem.
Toda Gilbertova je v tej knjigi tako posrečeno ostra! Čisto vseh vidikov njenega čutenja ustvarjalnosti ne delim, a z večino se močno poistovetim. Tvoja ustvarjalnost je tvoja. Raste, pada. Logično, razumem, sprejmem. A tvoja ustvarjalnost mora biti pretočna. Naj valovi in, pazi to, naj te poživlja (ni nujno, da te tudi PREživlja)! Naj te veseli, naj te sicer kdaj spravi na rob obupa in dvomov, tudi to je normalno, samo hej … Ali bi res zaradi svojega toka ustvarjalnosti moral človek trpeti? Kot spletna ustvarjalka Gdč. knjige res prepogosto vsaj malo trpim. Pa ne bom (več) samo zato, da bo Gdč. knjige povsod dovolj … Je pač nekje ne bo.
GDČ. ŽREB: Nekomu od bralcev želim pokloniti knjigo Velika čarovnija. Vidim jo v rokah ustvarjalca, ki čuti podobne zagate, kot so zapisane tu. Pomembno je, da veš, da knjiga ni nova. Prevzela sem jo v knjižnici med odpisanim gradivom. Očistila sem jo. Strani so zaradi vlage malo valovite, sicer pa pri takem daru ne vidim nobene težave. Lahko bi jo fotografirala, a bi to pomenilo še dodatnih 10 minut dela zame – nočem ga, zato tudi fotografije ni. Če hočeš Veliko čarovnijo Elizabeth Gilbert, mi moraš vsaj malo zaupati in se javiti v komentarju. Žrebala bom med tistimi, ki mi boste odgovorili do ponedeljka, 26. oktobra.
Zadušljivo mi je doživljati te svoje spontane napade spletne aktivnosti. Brez veze mi je vzpostavljati TOLIKO komunikacije na spletu, če pa je tudi v živo z ljudmi ne zmorem, ne potrebujem in nočem TOLIKO.
Ugotovila sem še nekaj zanimivega! Prosim, poguglaj, ali je to pred mano že zaznala kakšna psihološka raziskava osebnosti: včasih so trdili, da introvertirane osebe prav zaradi družbenih omrežij živijo lažje, bolj sproščeno, ker se lahko potuhnejo za zaslon, lažje odmerjajo svojo družabnost kot v resničnem socialnem svetu.
Pismo, pa to sploh ni res! Introvertirana oseba na družbenih omrežjih samo sebe postopoma prinese naokrog, misleč, da na spletu zmore več dražljajev, interakcij, motilcev pozornosti in ustvarjalnosti kot v živo … Ne, ne gre! Tako, kot te zasiči živa komunikacija, te zasiči tudi spletna, pa naj bo še tako konstruktivna.
Med mojimi sledilci na IG-ju in FB-ju res ni bilo sovražnega govora. Zelo malo t. i. hejtanja, nobenih večjih pretresov nisem zasledila. Nasprotno, moji sledilci so dnevno aktivno potrjevali moja mnenja, moje vsebine, moje delo, mojo ustvarjalnost … Pa me je to lahko zares potrdilo kot ustvarjalko? Bi se lahko zaradi tega od ponosa razpočila kot žaba? Žal ne. (Bilo bi prav fino, če bi name učinkovalo tako pozitivno.)
V ISKANJU SVOJEGA USTVARJALNEGA MEHURČKA … BO RES DRUGAČE?
Ne vem, ali bo v mesecih brez vodenja profilov Gdč. knjige na Facebooku in Instagramu v meni res kaj drugače. Upam, da bo. Predstavljam si, da bom svoj čas, energijo, miselno kapaciteto in ustvarjalnost lažje usmerila v druge stvari. Tudi v manj digitalne.
Gotovo pa bo vsaj prvo obdobje brez Facebooka in Instagrama zame čisto resen abstinenčni cirkus. Telefonu se približaš kot en ubogi Pavlov pes, a ne veš, kaj sploh klikniti, če tam ni tvojih omiljenih aplikacij. Greš na sprehod in vidiš to katarzo jesenskih dreves v vseh možnih barvah – samo komu bi zdaj sploh še heštegal o njih?
Ta jesenska drevesa in njihovo eksplozijo barv moraš zdaj začutiti sam v sebi, ne pa s telefonom in z aplavzom na spletu. Veš, človeku, ki to leta in leta prejema s pomočjo FB-ja in IG-ja, je to čisto zares samovzgoja čustev, čutil, razuma in vedenja.
GDČ. KNJIGI LAHKO POMAGAŠ TUDI TI!
Nekateri so mi svetovali, naj urejanje Facebook in Instagram profila Gdč. knjige prepustim komu drugemu. To bi z veseljem storila:
- Le, če bi tega človeka lahko primerno finančno podprla, ker vem, koliko časa in truda bi moral v to vložiti. Tega denarja trenutno nimam.
- Sodelovati bi morala z nekom, ki bi mu zares močno zaupala in ki bi po slogu komunikacije in prepričanosti v Gdč. knjigo moral biti podoben meni. To se bom naučila takoj, ko bom sposobna uresničiti točko 1.
Do takrat lahko spletne objave z bloga Gdč. knjiga na svojih družbenih omrežjih spontano deliš ti (nikogar ne bom poimensko vabilo v to in nagovarjala, ker v tak sistem ne verjamem). Tega ne počni zato, da bi mi s tem potrdil ne vem kakšno pripadnost, prijateljstvo idr. Tega ne počni, ker se ti zdi, da si mi to dolžen.
To naredi takrat, ko te bo konkretna objava Gdč. knjige zelo razveselila, ti dala misliti ali kaj drugega. Takrat jo polinkaj na svojem FB in/ali IG profilu. S tem bo objava dobila krila in včasih si katera od njih ta krila res zasluži. Naj ji jih pokloni tisti, ki to zmore in želi.
GDČ. KNJIGA OSTANE, AMPAK …
Spletni strani Gdč. knjiga se na noben način ne želim odpovedati. Vsaj ne še. Rada pišem. Nerada pa to pisanje manično razpečujem po družbenih omrežjih v upanju, da bo vsaj kdo prišel do njega. Zato se v tem zavestno umirjam.
Gospodično knjigo bom še vedno poskusila ustvarjati z vsemi stalnimi rubrikami, predvsem Berem sebi in Berem sinku. Morda bom brez družbenih omrežjih lahko še bolj ustvarjalna v rubriki Matigovor. Med zimo si zelo želim posneti pet novih epizod Gdč. podkasta.
Rada bi še manj obremenjeno kot prej brala knjige in pisala. Rada bi imela še manj predstav o tem, kaj bi še morala prebrati … Živela bi rada s še manj občutka, da moram nemudoma o svojem branju poročati drugim. O tem bi rada bralcem Gdč. knjige pripovedovala z manj samopritiska in z več lastnega ritma.
Gdč. knjigi tako do moje družbenoomrežne vrnitve sledi s tedenskim klikom na www.gospodicnaknjiga.si in/ali z Gdč. e-pošto, ki jo bom pošiljala vsem naročnikom. Prijavi se na povezavi. Ne vem še, kako pogosto bom odpošiljala e-pošto. Vanjo bom morda vključila del tistih vsebin, ki sem jih prej zelo rada podelila na Instagramu.
Vso komunikacijo z bralci bloga začasno selim v komentarje pod objavami. Zdaj vam bom hitreje in lažje odgovorila.
Opazujmo … Najlepša hvala, ker si objavo prebral do konca!
P. S. To je moja prva objava na Gdč. knjigi po več letih, ki je ne bom z novima spremnima besediloma podelila in poheštegala še na Facebooku in Instagramu. To mi je šlo najbolj na živce. Zakaj sem to toliko let počela? V želji, da bi Gdč. knjiga prišla čim dlje. Zdi se mi, da mi je to uspelo. Je meni kot avtorici dalo tisto, kar sem pričakovala? O tem ti bom več povedala v novembrskem podkastu. Odgovor lahko že slutiš …
Pozdravljam tvojo odlocitev in si kot predlog upam dodati da s prihranjeno energijo in casom ustvaris se kaksen podcast. Super so bili in jih pogresam! Sem ena redkih ki se vedno nima instagrama in se temu vztrajno upiram… pa delam v marketingu.
Ana, najlepša hvala za komentar. Tako je, tudi jaz razmišljam tako – prihraniti energijo in čas in vložiti v podkast. Predvidoma novembra bom objavila nove epizode. Kot nekdo iz marketinga moraš pa to glede družbenih omrežij kar natančno poznati situacije, a? Mene zelo zanima, kam bomo kot družba skrenili – ali se bodo nova in nova družbena omrežja le še povečevala ali pa bo to čez čas zamrlo in bomo spet šli bolj k sebi, individualno tudi do človeka …
Nina, super si. Jaz zelo rada berem tvoja razmišljanja. In tako bo tudi v prihodnje, ne glede na tvojo pojavnost na IG ali Facebooku. Lp, Jerneja
Jerneja, hvala za spodbudne besede. Vesela sem tvoje pozornosti.
Vsak tvoj zapis malo poboža mojo dušo. Tudi zaradi Gdč. Knjige in nekaj preostalih profilov ostajam na družbenih omrežjih. Ker mi daste besede za tisto, kar nekje v globočinah čutim. Ker najdem svoje krdelo in uteho. Tudi moja ustvarjalna energija nekje brbota, a konstantni dražljaji jo dušijo. Zato popolnoma razumem in podpiram tvojo odločitev. Se beremo na blogu. 🙂
Tina, jaz pa ravno danes ob odprtem brskalniku na telefonu premišljujem, na koga se spomnim brez IG-ja in FB-ja. Kdo ima takšno spletno stran, da ji želim v teh mesecih res še naprej slediti. Presenečeno ugotavljam, da imam zaenkrat na spisku le tri. Vem, da sem z izklopom IG-ja in FB-ja izgubila mnoge superske, ki ustvarjajo le tam … a to je tisto, ko moraš po svoji poti in ne preko sebe. Se beremo na blogu, tako je. In hvala, ker si mi tudi tu na sledi.
Rada bi rekla, da te bom sledila še naprej, pa sem tudi na mailih slabo konsistentna. Vsekakor mi ne uide kakšna objava. Se pa tudi jaz veselim novih podkastov. Res mi je všeč tvoje razmišljanje in raziskovanje v podkastih.
Opažam, da tudi mene in mojo energijo IG vsrkava vase. FB je pri meni odpadel s prehodom na IG, IG pa z bolj zahtevno službo :). Detox je prav zanimiv. Ravno sem s sprehoda z vpijočimi barvami jesenskega listja in vsakič znova sem vesela, ko mi uspe ostati v trenutku in ne v razmišljanju in kreiranju objav. Glede učinka podobno ugotavljam sama. Premalo rezultatov za prevelik vložek in zasvojenost.
Nazdravljam na kvalitetno delo s čim manj motilci družabnih omrežij.
Popolnoma podpiram,! Tudi jaz sem se odklopila od vsega tega! Bi pa z velikim veseljem prebrala knjigo Velika carovnija! In samo pogumno naprej!
Strinjam se, da na spletu zmoremo toliko interakcij kot v fizičnem svetu, zame je vse ostalo laž, ker sama vidim, da me prekomerna raba druž(a)benih omrežij utruja. Zato podpiram idejo, da ostanejo objave iz veselja in želje, ne obveze in prisile. Konec koncev, kdor bere, bo bral še naprej, kdor lajka, bo lajkal kaj drugega. Srečno z abstinenco in komaj čakam nov podkast.
Zdravo Nina. Podpiram tvojo odločitev. Vsekakor bom širila glas o tvojem izjemnem blogu in podkastih. Zdijo se mi izredno človeški. Res so mi odprli oči glede nekaterih tem. Izjemno se jih veselim.
Užij življenje in se beremo. Vse lepo ti želim.
Pozdravljena. Kapo dol za takšno odločitev. Sama se še nisem opogumila, sem pa že nekajkrat razmišljala, da umik z družabnih omrežij vsaj za nekaj časa nebi bil slab. Sploh zaradi prepogostih popolnih slik in popačene resnice. Vam bom poskušala slediti še naprej preko mailov. Upam, da mi uspe 🙂 Srečno.
Pozdravljena Nina. Podpiram tebe in tvoje ustvarjanje. Z zanimanjem in veseljem prebiram tvoje zapise in poslušam tvoja razmišljanja. Tvoje pestre, neposredne in kakovostne vsebine me bogatijo. Vse dobro ti želim.
Draga gospodična knjiga! Zame izjemen zapis! Ponovno si me spodbudila k pometanju svojega podstrešja-HVALA! Z največjim veseljem te spremljam in te bom še naprej! Pač s klikom na mejl… spodbudila pa si me k omejevanju skrolanja-priznanje- jaz sem Tina in sem odvisnik od skrolanja ? HVALA za tale blog, komaj cakam nove pododaje in pogumno naprej ????❤️
Podpiram. Podpiram. Podpiram. Od začetka vas spremljam po e-pošti (pa nisem niti stara, niti zastarela), ker se mi zdi ta oblika komuniciranja topla (toplejša), ker se mi zdi, da je dobro biti malo upornika (če se temu lahko tako reče) kar se tiče družabnih omrežij. Ker navsezadnje smo ljudje in bi bilo odlično, če bi ohranili objeme, poljube, smeh, solze v živo…
Pozdravljena. Tvojo odločitev podpiram in ob prebranem razmišljam tudi sama. Že dolgo spremljam tvoje pisanje, vsebine, ki jih ustvarjaš, me vedno znova nagovarjajo. Spremljati sem te začela tu, na spletni strani, kasneje tudi na IG, kamor sem hodila/še hodim “zapravljat čas” – pa ne ob tvojih objavah 🙂 Čeprav sem IG dolgo dojemala kot fotoalbum, ki ga lahko delim z majhnim številom prijateljev in znancev, spoznala nesmiselnost in prenehala objavljati že dobri dve leti nazaj … pa je tudi mene posrkalo v vrtinec neskončnih možnosti in brskanja, ki jih platforma nudi. Kljub temu, da znam krasno in polno živeti brez, in vem, da samo jemlje in nič ne da, se vseeno zalotim pri tem, da bi samo malo pogledala …
Danes pa sem, nevedoč za tvojo odločitev, obiskala tvojo spletno stran – ki me je privedla že do mnogih odličnih knjižnih del in pripomogla k polnjenju knjižnih polic v stanovanju. Je pa to moj prvi komentar pod objavami, zato si ob tem upam napisati še – z veseljem bi prebrala knjigo. 🙂 Vedno se rada vrnem na tvojo spletno stran, tako da se bom tudi v prihodnje!
Eva, zdaj se boš s še večjim veseljem vračala na spletno stran Gdč. knjiga, ker sem te izžrebala in bi ti, dolgo je trajalo, vem, rada poslala knjigo Velika čarovnika Elizabeth Gilbert. Poglej v e-pošto, prosim.
Krasno, najlepša hvala! Veselim se knjige in novih objav. 😉
Nina, zelo rada prebiram tvoje objave in poslušam podcaste. Kot mami se mi sploh zdijo super predlogi knjig, ki jih prebiraš s sinom. Hvala, ker svoje misli deliš z nami.
Najprej me je izginotje z Intagrama in FB kar malo jezilo, saj sem si (sploh na IG) ustvarila svoj mali svet z malo, a skrbno izbranimi profili, od katerih mi vsak nekaj da. Po prebrani objavi pa je nejevolja izpuhtela – prej zelo razumem in nadvse pozdravljam tvojo odločitev. Kar nek mir sem začutila ob tej objavi. Ti pa vseeno povem, da si na (vsaj mojih) družbenih omrežjih pustila praznino. Se pa večkrat vidiva tu 🙂 Srečno, Gospodična knjiga!
Hej Nina. Sama te bom še naprej spremljala. Všeč mi je, kako razmišljaš in se v tvojih besedah velikokrat najdem tudi sama. Sem pa tudi sama danes izbrisala svoj Instagram račun, ker sem opazila, da zvečer namesto da bi prebrala kako poglavje knjige, skrolam po Instagram in mi to ne prinese nekega zadovoljstva. Vse dobro tebi in vsem tvojim. Lp, Ana
Joj, zadnje čase mi je bilo čudno, zakaj na Instagramu ni nič novega na profilu. Pa sem si mislila, oh, zagotovo imaš kakšen daljši Instagram oddih. Potem pa sem iskala profil, nič našla, sem šla pogledat na FB, nič našla. Sem se že ustrašila, da si vse zbrisala in ne bo nikoli več zapisov. Podpiram tvojo odločitev! Sem se takoj naročila na novičke. 🙂
Hvala za to objavo in odkritost. Zelo dobro razumem zapisano (predvsem kot ustvarjalka). Vsaj zame je moj blog neke vrste spletni dom, tam kjer je varno in domače ter prilagojeno mojim potrebam. Zelo dobro lahko na blogu npr. začutiš ustvarjalca in njegovo vizijo, namene. Na tvojem blogu se dobro počutim in z veseljem vsebinam sledim kar od tukaj. ?