Razmišljati drugače je vrlina, a pri babici Marici gre za bolezen. Takrat je to bolečina ne le osebe, ki zboli, temveč tudi njenih svojcev. Slikanica Babica Marica razmišlja drugače, ki jo je napisala Petra Boh, ilustrirala pa Andreja Karba, pripoveduje o 7-letni Ani in njeni babici, ki se začne spreminjati. Zakaj?
Slikanica je nastala kot del projekta eDemenca in naslavlja prav to temo. Ana in babica uživata v skupni igri in skrbi za vrt ter živali, a babica začne vse bolj pozabljati. Pa ne le to, kje so njena očala – zmeraj so na najbolj očitnem mestu -, temveč kmalu pozabi vnučkino ime, jo zamenja za njeno mamo, pogosteje je slabo razpoložena in zdi se nekam zamaknjena. Babico pregleda zdravnik in ji postavi diagnozo demenca.
Ob svetlih in pisanih ilustracijah Andreje Karba, ki prikazujejo življenjske spremembe, minljivost in gnetljivost družinskih odnosov, Petra Boh, socialna delavka z izkušnjami dela z osebami z demenco in njihovimi svojci, prepričljivo pokaže stisko, ko se v družini pojavi ta bolezen.
V slikanici opazujemo pot od prvih simptomov demence prek družine, ki želi babici pomagati, do spremenjenega vsakdana. Ana spremembe v čustvovanju in vedenju babice Marice opazi, a jih po otroško sprejema in pravi: “Tudi če je kdaj težko in je ne razumem, se imava še vedno zelo radi. In tudi če bo babica Marica vse pozabila, je ne bom pozabila jaz.”
GDČ. ŽREB: Kdor si želi sodelovati v žrebu za slikanico Babica Marica razmišlja drugače, naj v komentar na blogu (sodelovati ni mogoče na Facebooku in Instagramu) zapiše svojo prvo asociacijo na besedo ‘demenca’. Katera je moja, vam bom zaupala po koncu žrebanja. Igramo se do srede, 7. aprila, do polnoči.
Črna luknja, v katero vedno redkeje posije žarek sonca. 😔
Pozdravljena. Moja prva asociacija na temo demenca je “živeti v preteklosti”. Lp, Jerneja
Spominčica.
Ob besedi demenca se spomnim na svojo mamico. Zadnja leta jo je demenca močno objela. A sedaj ni več ne njene demence, ne nje :(. Veseli me, da na to temo nastajajo knjigice, saj z njimi lažje predstavimo otrokom, kaj se dogaja z našimi starši, njihovimi dedki, babicami. LP, Janja
Beseda demenca me spomni na mojo staro mamo, na trenutke z njo, ki mi bojo za večino ostali v spominu. Žal je zadnja leta bila demenca njena stalna spremljevalka iz dneva v dan… Ta knjiga bi pomagala meni in moji družini pomaga, razumeti stanje naše ljubljene osebe, ki je žal prezgodaj odšla med angele.
Moja prva asociacija: moja prababica. Že mnogo let je od tega, kar je ni več med nami, a zadnje, kar se spomnim o njej, je ravno njena demenca.
Asociacija : skrb in obremenjenost sorodnikov zaradi dementnih staršev 🙁
Janja, potem pa bo glede na vašo izkušnjo še toliko primerneje, da vam poklonim to knjigo. Bili ste izžrebani. Čestitam!
Beseda demenca me spominja na mojo pokojno babi, ki jo je prizadela možganska kap in nato še demenca. Živela je tako rekoč v preteklosti. Preteklost je poznala do podtankosti, sedanjosti pa se pogosto ni spomnila. Zato tudi ni prepoznala svojih pravnučk, ko smo prišli na obisk. Zelo lepo, da obstajajo tudi take knjige, ker je to otrokom težko razumeti in razložiti. Lp, Urška
Možgani
Strah, da doleti mene …
pozabljivost
Ljubezen in toplina.
Dedek. Čeprav ni imel nikoli uradne diagnoze, sem se pred leti veliko izobraževala na to temo.
Skrb
Razumevajoč pristop.
Ob tej besedi pomislim na počasno ugašanje
Oma, moja zlata oma.
Babica 💕
Prijazen tujec. Bližnji ti postane en tak tujec. Ki se lepo zahvali za trud, ti reče,da moraš iti kaj k njeni mami, te zamenja za koga drugega. Tudi v naši družini jo imamo. Če jo ne zadenem,jo bom pa kupila. Za hčerki.
Imam izkušnje z dementnimi in njihovimi svojci ..zelo težko jim je,kadar njihovi starši pridejo v to “fazo”. Eni se želijo seznaniti z boleznijo, drugi so obupani, ko jih svojci ne prepoznajo več itn…zato me taka sprememba v življenjih asocira na “ponovno življenje” saj se dementni vsak dan nekaj novega (starega) naučijo..
In, ja, potrebujemo čim več gradiva o demenci in knjigica je odlična zamisal!
DIJANA
Izgubljenost.
Moja asociacija je bolečina. Bolečina za svojce, ker pred njihovimi očmi “izginja” njihova ljubljena oseba. Hkrati pa razumem, da je težko in naporno skrbeti za dementno osebo.
Moj ata. Prav zdaj, kot da je stanje v velikem zagonu, ne dohajamo sploh.
Moja prva asociacija je starost.
KRHKOST
Lp,
Tonja
Osamljenost in pozaba.
Pozabljanje
Če bom imela srečo, bom knjigo podarila naši šolski knjižnici, saj je treba takšne občutljive teme približati otrokom.
preblisk