Zapis sem na Facebooku objavila po ogledu zame silovitega in odličnega dokumentarnega filma Šola po domače (Povuci – potegni), ki se je v nedeljo, 11. aprila 2021, odvil na 1. programu RTV Slovenija. V arhivu si ga je mogoče ogledati še en mesec. Ogled priporočam staršem, učiteljem na vseh ravneh slovenskega šolanja, snovalcem učnih načrtov, odločevalcem na Zavodu za šolstvo RS in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Uf, tole pa … Tako oz. še huje je vsak dan – razen v petek, soboto in nedeljo, ko domače naloge ni – pri nas. 7-letnik obiskuje šele 1. razred in vsi veste, da ima jasni diagnozi – avtizem + ADHD.
Dokumentarec Šola po domače mi je bilo taaaakooooo pomembno videti, da ne znam izraziti z besedami. Kot večkrat izčrpani, naveličani, agresivni, a vedno razumevajoči mami mi je bil ogled kot …. ne znam razložiti. Vse tisto, kar hočeš nočeš slišim o drugih otrocih, predvsem nevrotipičnih, je pač daleč od tega, kar doživljajo drugačni otroci in, ne morem si kaj, tu čutim tudi svojo stisko.
Kako jo je bilo gledati na zaslonu? Razumem vse bitke. Razumem vse besede. Tudi vse ‘grde’ Nedine, vse ‘nespoštljive’ mamine/očetove, vse verbalno in neverbalno izraženo.
Verjamem, da marsikdo od gledalcev, ki takega vsakadana ne doživlja, ne razume. In tisti si gotovo misli, da Neda in njeni nekaj delajo totalno narobe. Da sta mati in foter permisivna vzgojitelja. Da je Neda razvajena. Ne morem diagnosticirati, kaj se dogaja, je le dokumentarni film.
Lahko pa tukaj in na IG in na blogu, kjer pač pridem še do največ pametnih pogovorov s sostarši, vprašam troje:
a) So domače naloge v OŠ/SŠ res nujne? Če jih vaš otrok nima – ste sami pripomogli k temu v stiku z učitelji? Jaz bi rada postala aktivna spodbujevalka tega, da šola ostane v šoli, dodatnega dela pa se domov ne prinaša. Bo pač moral sistem zaživeti malo počasneje.
b) Če tudi vi razumete Nedo in jo zares VIDITE – kako bi Nedi lahko konkretno pomagali? Prosim, ne povzdigujte se nad starša, zdi se mi, da imata izjemno pristen in miren odnos do nje. Začaran krog, v katerega pade taka družina, je neizprosen. Kako jih pomagati?
c) Ali tudi vi kot starši doživljate podobno vsakodnevno stisko zaradi otrokove šole, učenja in predvsem domače naloge? Kako pomagate sami sebi, ko ne zmorete več mirno spodbujati otroka, ko ste tudi sami naveličani takih popoldnevov in bi najraje šli za en teden v samico?
Za vljudne, potrpežljive, argumentirane in družbenokritične odgovore se izjemno zahvaljujem. Predstavljam si, da lahko na tem mestu, ne pa v ‘pametna sem in pametna bom’ FB skupinah, drug drugemu ponudimo ogromno.
Če bi kdo svoje odgovore želel deliti na zaupnejši način, mi lahko piše na nina.presern@guest.arnes.si.
Prihajam iz šole in šolo se grem celo popoldne.
Nina
