To vprašanje si zastavljam večkrat na teden, še najbolj intenzivno pa v zadnjih mesecih, ko sem na profilu @gdč_generalka podarila ali prodala več kot 60 svojih rabljenih predmetov.
Zakaj se pogosto sprehajam po domu in (ne)perfekcionistično optimiziram predmete na a) uporabljam in b) ne uporabljam? Kaj storim z b), kako postavim ceno rabljenega predmeta, kako organizirati garažno razprodajo v soseski in kaj je pri vsem tem najbolj zamudno?
Prisluhni 14. epizodi podkasta Gospodična knjiga. Traja 25 minut.
V podkastu omenim:
- Knjigoljub, antikvariat in striparna
- @barbarina_bukvarna
- @urejendomveselja
- @uredidom

/
RSS Feed
Super povzeto. Imam podobne izkušnje s prodajo preko Facebooka. Nepregledni oglasi, brez kulture komuniciranja, veliko barantanja po željah kupcev, vprašanja o stvareh, ki so že povzete v oglasu. Vidim smisel v prodaji predmetov, ki jih ne potrebujemo več, če so uporabni za druge. Tudi ceno postavljam tako, da bi za to ceno tudi sama lahko kupila tak predmet, prodajam brez želje po zaslužku, z željo urediti dom in s kupnino privarčevati za kaj drugega, kar bom potrebovala v prihodnje. Podarim občasno, knjige, ki jih ne prodam, odnesem v knjižnico na temu namenjene police. Oblačila otrok podarim znancem za njihove otroke. Na koncu pa se mi zdi, da vsaj s Facebook prodaja več izgubiš kot pridobiš – čas, namenjen dodatni komunikaciji, brez prijazne besede in pozdrava, da kupca predmet ne zanima več, ko mu pošlješ še dodatne odgovore in slike. Vedno bolj se nagibam k predaji v zbiralnike oblačil in center ponovne uporabe.