Kaj si lahko še damo na koncu šolskega leta, polnega pritiskov, stresa, sprememb in osamljenosti v sistemu, razredu, domači pisarni, otroški sobi?
Jaz kot učiteljica tebi, učenec, dijak: ne morem ti dati petke na štirke, ne, ker bi bila taka kradljivka učnega uspeha, a ker, dokler obstaja številsko normiranje v šoli, tega upoštevam v imenu enakosti za vse. Lahko pa ti dam močnejšo pohvalo, s konkretnimi uvidi, kje se trudiš, ker te vidim. Lahko te vprašam, za kaj/za koga se trudiš, in če rečeš ‘za mamo’, se pogovarjava naprej, ker za mamo se je lepo potruditi do neke meje, šole pa ne delaš za družinsko drevo. Lahko ostanem pol ure dlje, ko jočeš, ker imaš dva popravca in bi rad na drugo srednjo šolo – raziščiva, kako se zbrcati v rit, ko se reeeees ne da več, kako ti lahko zaupam, kolikšen gnev sta bili fizika in kemija meni, pa sem vseeno zdaj tu, še kar soliden človeški proizvod, a?
Ti kot dijak meni, svoji učiteljici, profesorici: ni treba z darili, itak potem ne veš, kaj prijaviti, ker presega birokratske meje, koruptivna pa nisem, daj, raje vloži v očesni stik in reci kaj hecnega o vseh urah v Zoomu in v razredu, pa si morda zaploskajmo pri zadnji uri slovenščine – vi meni za moj vsakodnevni strokovni in človeški trud, jaz vam za razumevanje, spoštovanje in uspehe, ki niso v ocenah. Bo jeseni lažje broditi naprej.
Jaz zbornici: hej, draga kolegica, končala si ta veleprojekt, veš, da je izpadlo res super, o, nova razpredelnica za učitelje, tokrat malo drugačna, preglednejša, všeč mi je, ti kar povem, ker ni samoumevno, da opraviš to točno tako, pa kako ste, dragi sodelavci, vsi po kabinetih in hiteči v hribe in ob reke … oči ne lažejo, to šolsko leto je resda skoraj mimo, a kako po vsem skupaj motivirano in naklonjeno nadaljevati jeseni?
Vodstvo zbornici: hvala vam, dragi sodelavci, ne splošni hvala, točni hvala, tebi, A. L., za to in to, tebi, M. V., za to in to, ni kar tako, je bilo težko, vsem se je ob službi odvilo še mnogo osebnega, težkega in lahkega, povejte, kolegi, kako nadaljevati jeseni, kje bomo drugače zavihali rokave, da bo večini bolj v radost poučevati in krepiti ime šole?
Pa bi se lahko na taki ravni s pohvalami, naklonjenostmi in veseljem in željo po drugačnem nadaljevanju jeseni – ne, učitelji, šole, ravnatelji in drugi delavci po šolanju na daljavo nismo več isti, stene šol so še take kot prej, ljudje in odnosi v njih pa zelo spremenjeni – res
pogovarjali še in še v strokovnih skupinah, v strokovnih aktivih, projektnih timih idr., kjer živi to, kar dajemo učencem in dijakom, sicer bomo v prihodnosti zmožni dati še manj.
Drugačno šolo sanjam in ne dovolim si sprejeti: “To so le sanje.”
Prispevek je bil sprva objavljen na profilu Gospodična knjiga na Facebooku.
O spremembah v kolektivih in (ne)zadovoljstvu na delovnem mestu zaposlenim in vodstvom ustanov, tudi šolskih, izjemno priporočam:
- webinar Krepitev odnosov v ranjenem kolektivu, 7. konferenca o kreativnosti, Srečni v službi, predava Damjana Pondelek
- brezplačen seminar Wellbeing at work Univerze Coventry, Velika Britanija
