Uf, bilo je en dan in bil je čas za kratki roman Zlata leta gospodične Jean Brodie, ki me je že dolgo mikal. V Moderne klasike grem zmeraj z zaupanjem in nekoliko strahospoštovanja. A pred Muriel Spark se ni ničesar bati.
Branje mi je izjemno steklo ob opazovanju spretnih časovnih preskokov in nejasnosti, kdo je sploh pripovedovalec. Vlekla me je zgodba – samosvoja učiteljica Jean Brodie, Škotska v obdobju med obema vojnama, učiteljičine izbranke in njihovo hlepenje za skrivnostmi odraslih ter približevanje in odmikanje v naslovu omenjene ženske. V pripovedi, ki vleče z dialogi in nejasno prihodostjo dogajanja, se izkaže kot karizmatični vodja, kakršen je tudi danes lahko pedagoški delavec, po drugi strani pa se gdč. Brodie v prelomnem trenutku škodljivo politično opredeli, izgubi službo in morda nikoli ne spozna, kako je v zanosu lastne posebnosti in iskanja le-te v svojih učenkah, izbrankah, tudi nespametno ranila. Pazi, komu zaupaš!
