– Ste zdravi?
– Zdaj sem. Prejšnji teden pa gripa. In padla sem na stopnišču. Se udarila tu v koleno. Še zdaj me boli. Baba zmešana. Vse sorte se zgodi.
– Oh, potem pa le počasi in previdno, gospa. Tudi na sprehodu zmerno – zdaj ste iz forme, veste. Ne na tisti vaš standarni krog. Bo preveč.
– To sem si rekla, hvala vam. Samo pol kar greš …
– Eh, ne, raje ne, gospa …
.
.
.
Pa sva omenili še hitro popoldansko temo in meglo, kako to človeka potegne na dno, in je treba izkoristiti tiste svetle minute jeseni, pa je rekla gospa v penzijonu še nekaj, preden je odtancala na majhen krog, upam, da res na manjšega …
– Imam pa pal’ce, zdaj se bom ujela, če padem. Hvala vam, gospa, hvala za toliko nasvetov. Rada poslušam nasvete.
In sem se začudila, da je še kdo, ki rad posluša nasvete, in sem pomislila: tudi jaz bi lahko svojim bolj prisluhnila.
