18: PSIHOLOŠKA BOLNIŠKA

Hej hej, to je podkast Gospodična knjiga in s tabo sem Nina.
Posnela sem 18. epizodo podkasta Psihološka bolniška, v kateri razmišljam o tem, zakaj še vedno tako težko (javno) priznam(o) svoje psihološke stiske in zakaj zaposleni predolgo odlašamo, preden vzamemo bolniško zaradi takih težav. Kdaj bomo v Sloveniji dovolj zreli, da bomo tudi na delovnem mestu duševnemu zdravju pripisali pričakovani pomen?


Kako lažje se pred sodelavci ali delodajalcem ali zdravnikom izgovarjamo, da imamo trebušno virozo, kako dolgo čakamo in si ne zagotovimo temeljnega za psihološko umiritev, ker je v službi treba narediti še to in to, kajne? A če bi me ta hip zagrabil slepič (gospod, prosim, ne!), bi brez pomisleka ostala doma ali v bolnišnici, zaradi moje odsotnosti pa že ne bi bilo konca delovnega procesa, ker smo že stokrat videli, da nismo tako nepogrešljivi, kot se nam večino dni v letu zdi.

Vprašanje postavljam tudi tebi: ali kdaj vzameš bolniško, če imaš težave z duševnim zdravjem, ali pa stisko raje tešiš popoldne in med vikendi, v službi pa se delaš, kot da si ironman, dokler te povsem ne vrže na tla?
Prisluhni nekaj minutam podkasta Gospodična knjiga, ki ga še vedno snemam s telefonom, sredi hodnika in brez uvodne špice ali postobdelave.

Priporoči ga še komu, ki bi mu lahko bil všeč. Hvala.

Gospodična knjiga - Podcast
Gospodična knjiga - Podcast
18: PSIHOLOŠKA BOLNIŠKA
/

KOMENTARJI

  1. Poslušala. Super povedano. Imela sem izkušnjo, ko je šlo odlaganje z bolniško predaleč. Včasih je problem, da si misliš, ” da še ni dovolj hudo za iti na bolniško “. Ko pa enkrat to izkusiš, je res pametno odreagirati, ko čutiš, da gre navzdol.

    1. Jana, hvala za zapisano. Tako je, mislim, da je prvi korak ta, da sploh zaznaš, kdaj jo potrebuješ, nato pa drugi, da to dosledno slišiš in upoštevaš.

Dodaj odgovor