Po poplavah med v medijih pozitivno presenečajo pogovori novinarjev s strokovnjaki s področja voda in njihova kritičnost do sistema, politike, investitorjev in drugega.
Na tem spletnem mestu bom sproti oblikovala zbirko medijskih objav, ki jih vidim kot pomembne za kritičen pogled nazaj in usmerjen pogled naprej.
Delila bom le brezplačno dostopne vsebine s slovenskih medijskih portalov.
Primož Banovec: Za vse niso krive podnebne spremembe (Večer, Andreja Kutin, 7. 8. 2023)
Iz prispevka: V zagonu osamosvajanja je pri nas postalo upravljanje z vodami nepotrebna reč in izgubile so se cele strukture. To, da imamo zdaj direkcijo za vode, je pomembno, ampak struktura upravljanja z vodami je danes v Sloveniji škrat v primerjavi s katerokoli v naši soseščini. Direkcija za vode ima približno 150 ljudi – in za tako obsežne naloge za celo Slovenijo, od izdajanja dovoljenj, investicij, upravljanja s kakovostjo voda, vzdrževanja vodne infrastrukture, nadzora in še in še, je to absolutno podhranjena struktura. Nobeni politiki do zdaj se ni zdelo pomembno, da bi jo krepila. V tem grmu tiči en nevaren zajec, ki si brusi zobe ob podnebnih spremembah.
Obstaja 60-odstotna verjenost, da se groza ponovi (Delo, Borut Tavčar, 8. 8. 2023)
Iz prispevka: »Zdaj je treba dobro premisliti in upoštevati nove razmere, tudi dvig temperature in močnejše nalive,« pravi Pipenbaher, ki še opozori, da človek strašno posega v prostor. Kot dodaja, gradijo tudi v pobočjih, kjer je tako, kot bi zemljo namazal na laporno podlago, in je normalno, da se sprožijo plazovi.
Rok Fazarinc: Žal so interesi, da se gradi na poplavnih območjih, preveliki (Večer, Primož Cirman, 8. 8. 2023)
Iz prispevka: Najbolj pretresljivi prizori in novice prihajajo iz Črne, Solčave in Luč. Gre za mesta in naselja, ki ležijo praktično v rečnih dolinah. Bi se pred takšno količino vode sploh lahko ubranila?
“Že med sanacijo teh razmer bo treba sprejeti nekatere odločitve. Najpametneje bi bilo, da se vsaj nekatere uničene hiše in objekte, ki so bili v teh dneh najbolj na dosegu teh vod, odkupi in poruši. Ti dogodki so nam pokazali, kje se nikoli ne bi smelo graditi. Že od prej obstajajo karte poplavne nevarnosti in karte z arhivskimi podatki o poplavah, ki jih imenujemo opozorilne karte. Prepričan sem, da bodo linije oziroma izračunani dosegi poplav na teh kartah sovpadli s tem, kar se je dogajalo na terenu. Vidimo, da sta pri povratnih dobah, daljših od stotih let, pod vodo del Mozirja, del Ljubnega in skoraj celotno Nazarje, zato bodo tam nujni temu prilagojeni ukrepi poplavne varnosti.”
Ni najbolj pametno, da hiše in mostove zgradimo na istem mestu (24ur, Anja Kralj, 8. 8. 2023)
Iz prispevka: Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da so krivec za škodo, ki jo je za seboj pustila ujma, poleg moči narave tudi pretekle napake v prostorskem načrtovanju. V Sloveniji ima vsaka občina svoj prostorski načrt. In tu ni širšega pogleda na to, da lahko ena občina dela škodo drugi, opozarja. Potreben bi bil bolj centraliziran pogled in manj občinske samovolje. Kot poudarja, nas pri obnovi ne smejo voditi čustva, ampak se moramo obrniti h klimatsko varni gradnji. Tu je pomembno, kje gradiš, na nekaterih mestih namreč ni pametno znova postavljati domov, in kako gradiš. Zdi se, da je bila velika korelacija med poceni gradnjo in škodami, opozarja. Vsak most, ki je bolj utrjen, je namreč dražji, izpostavlja. Ključno je, da bomo v istem paketu reševali tako suše in požare kot povodenj – vse je namreč del iste zgodbe.
Zdaj imamo priložnost, da napak iz preteklosti ne ponavljamo (Delo, Saša Senica, 10. 8. 2023)
»Smotrno prostorsko načrtovanje vsebuje obrambo pred obstoječimi manjšimi plazovi, vsekakor pa je bolj smiselno in pomembno odmikanje objektov od problematičnih območij. Preprosto je treba upoštevati naravne danosti. Sanacija plazov je pogosto samo polovična rešitev, res prava je, da na ta območja ne umeščamo gradenj,« pojasnjuje dr. Bavec in hkrati dodaja: »To je seveda lažje reči kot storiti. V Sloveniji so naselja zrasla tudi na takšnih območjih in tam se celo širijo. Vendar je nujno, da upoštevamo vse ranljivosti terena, enako je s poplavno ogroženostjo.«
Urbanist Fatur: V preteklih 70 letih smo v resnici pozidali prostor, ki je bil včasih namenjen vodi (MMC, G. C., 10. 8. 2023)
“V tej fazi je nujno potrebno struge očistiti do njihovega normalnega stanja, da se dovolj poveča pretočnost, če pridejo zdaj padavine. Brežine in dno struge so zdaj popolnoma nestabilni, lahko pride do rušitev, do splazitev, do transporta večjih količin plavin, kar lahko potem maši odseke. To se je dogajalo pri preteklih poplavah in tudi zadaj pri teh poplavah. Zdaj prva naloga, da se interventno očistijo vodne poti,” je pojasnil hidrolog, ki je tudi opozoril, da bodo za nadomestne gradnje podrtih objektov potrebne tudi nove nadomestne lokacije. Vrnitev na obstoječo lokacijo marsikdaj ne bo možna.
Če na spletu najdeš podobne vsebine, ki po tvojem mnenju sodijo v to zbirko, mi jih posreduj, prosim. Hvala.
P. S. Teorij zarote ne sprejmam. Heh.
