Polona Rodič v pesniškem prvencu Sestradana pove z verzi čisto vse o Ani. Ana je poosebljena. Upam, da ni tvoja kolegica, ker Ana nesramno tepe po tvoji duši in telesu jemlje moč. Ana je Polonino ime za anoreksijo. Pesmi od začetka do konca pritegujejo zaradi svobodne oblike, skoraj prehajajo v prozo, smiselno ohranjajo rimo, bogatijo […]
puberteta
ČEZ POTOK, NE ČEZ MOST
Ko si najstnik, ti vsi pravijo: “Uživaj, dokler si še mlad.” Ti pa zavijaš z očmi in si misliš: “Pa stari, si ti čisto pozabil, kako je takrat!?” Jaz še nisem. Ne, res še nisem pozabila spregledanosti, negotovosti in zmedenosti, ki se ti naselijo v pubertetno srce. Seveda je tudi lepo, za polulat smešno in […]
MOZOLJ NA MOZOLJ, POTEM PA NIČ VEČ
Ne, bloga ne bom spremenila v instantno lepotilnico, tudi nove rubrike ne uvajam. Tale o mozoljih naj bo kar v Matigovoru, ker je prav materinstvo tisto, ki lahko izzove nov pogled na svoje vizualne pomanjkljivosti. Mozolj na mozolj, potem pa nič več je zapis, ki ga namenjam a) mozoljavi, žalostni, v tla gledajoči najstnici in […]
PRED OGLEDALOM
Se še spomniš, kako si kot najstnik stal pred ogledalom? Kaj točno si v njem opazil? Si se vanj oziral ob vsaki priložnosti? Si svoje telo in obraz proučeval v kopalnici, na šolskem stranišču in ob vsaki izložbi ali pa si se tem odsevom spretno izogibal, ker svoje podobe nisi in nisi prenesel? No, pokaži […]
ABSOLUTNO RESNIČNI DNEVNIK INDIJANCA S POLOVIČNIM DELOVNIM ČASOM
Še ena knjiga (poleg odlične te), ob kateri sem bila kar nekaj časa bolj zadržana samo zaradi naslova – le poglej, kako razvlečen je. Kaj boš pa bral, če ti še naslov ne gre v glavo! A da si ga je mogoče prav hitro zapomniti, sem ugotovila po nekaj straneh, ko sem iz knjige lahko […]