Hej hej, to je podkast Gospodična knjiga in s tabo sem Nina. Posnela sem 18. epizodo podkasta Psihološka bolniška, v kateri razmišljam o tem, zakaj še vedno tako težko (javno) priznam(o) svoje psihološke stiske in zakaj zaposleni predolgo odlašamo, preden vzamemo bolniško zaradi takih težav. Kdaj bomo v Sloveniji dovolj zreli, da bomo tudi na […]
Vau, vau in vau! Josef, najstniški pripovedovalec mladinskega romana Smrt ni hec, mi je takoj po začetku branja zlezel pod kožo. Zbegan in tako zaprt vase … potem pa na odru zbija šale in laufa od enega romantičnega SMS povabila k drugemu. Komaj verjameš, kako malo se nadzoruje po eni strani in kako močno po […]
Oni dan (opomba avtorice: ta tekst objavljam po tem, ko je dva meseca ždel med osnutki) sem si rekla, da bom resno raziskala, ali lahko branje psiholoških priročnikov oziroma knjig o duševnem zdravju res pomaga ali pa se v tem lahko skriva celo nekaj negativnega. Do odgovora se še nisem dokopala, vsaj takega, ki bi […]
Ta hip berem več knjig, tako se mi pač zadnja leta rado zgodi, ni najbolje (o tem v eni od naslednjih epizod podkasta), je pa vseeno zelo lepo imeti na voljo toliko čtiva, ki te dviguje. V 17. epizodi podkasta Gospodična knjiga z naslovom O vsem, kar berem ta hip spontano polistam po devetih naslovih […]
Hej, hej, to je podkast Gospodična knjiga in s tabo sem Nina! V epizodi 16 zasanjarim o politiki, ki se ima zgoditi šele čez nekaj let, ne pa že v ponedeljek po volilni nedelji. Razložim, kako sem izbrala stranko, za katero sem glasovala na predčasnih volitvah (idealne ni), in priznam, da se o vsem, kar […]
Ko sem danes zjutraj sinu povedala, da je 2. april svetovni dan zavedanja o avtizmu, je nezainteresirano pokimal. Nato sem ga vprašala, kaj pa on misli o avtizmu, in odgovoril je: “Meni je avtizem všeč.” Tudi mi smo se kot družina že zelo navadili nanj. Raste z otrokom, raste z mano, raste s partnerjem. Vse […]
Pa je imela I. prav – Vegetarijanka, nežno zapisana, tematsko izvirna, po svoje bizarna, vlekla je k ležanju in branju. Naj popelje še tebe. Po poti rastlinja, dreves, bolezni in meje med življenjem ter smrtjo. To je roman Han Kang, Južnokorejke, katere dela, po besedah prevajalke Urše Zabukovec v spremni besedi, v slovenščino ni bilo […]
To bo verjetno zadnji Gdč. žreb za lep, lep čas in s tabo želim podeliti 10 knjig za tamale in tavelike! Organizirati se želim tako, da bo lahko zate in zame, zato upoštevaj vsa navodila (niso nič zapletena), in se udeleži žreba, če te je volja. Pravila: sodeluješ lahko za čisto vsako knjigo, pač po […]
Tisti, ki ste spremljali moj profil Gdč. generalka na Instagramu, veste, kako rada pospravljam. Več o tem, kako skoraj vsak teden delim svoje predmete na obdržim-podarim-prodam-zavržem, sem razložila tudi v podkastu Gdč. knjiga, epizoda 14, Kam s predmeti, ki jih ne potrebuješ več?. Družbena omrežja sem prenehala uporabljati in pri Bolhi še nisem, zato bom […]
Dragi sobralci in spremljevalci Gdč. knjige, v novem letu 2022 vam želim prebujenosti ob jutranji budilki, petja (ne le pod tušem), močnih misli, zavedanja, kaj sploh hočete, oster meč za odganjanje minotavrov, domiselnosti pri preoblikovanju dežele in čudežnosti polno! Navdahnjeno po bralnem seznamu: dr. Shefali Tsabary: Prebujena družina Delia Owens: Tam, kjer pojejo raki Joan […]
Ho ho, je tukaj kdo, ki zbira sličice za Minecraft album? Si za menjavo? Pripenjam seznam sličic, ki sinu še manjkajo, in seznam tistih, ki jih lahko izmenja s tabo. Piši mi na nina.presern@guest.arnes.si in hitro ter učinkovito izpeljemo menjavo teh dragocenosti. P. S. Ja ja, pred leti sem rekla, veš kaj, sličice bo mulc, […]
Menca, menca, pa ponudim, čeprav, priznam, stežka. – Gospa, se vam mudi? Lahko me prehitite. (mogoče pa bo rekla, da ni treba) – Joj, avto sem pustila tam, ni dovoljeno parkirat. Malo se bojim, da bi me dobili. Ampak ona pravi, da imajo tisto olje, res bi počakala … – Meni se ne mudi tako, […]
– Oprosti, sem slišala prej pri šalterju, da si z Ledine. Še lani sem tam učila. – Aja, kaj pa? – Slovenščino. Kdo pa tebe uči? In sva si povedala o priimkih, o tazapletenih in o tasitnih, o ful dobrih in o predmetih, ki izzivajo, o faksu, ki ga morda čaka. – Dobro, mogoče ne […]
– Pride z masko na avtobus in potem si jo da takoj dol … to me tako razjezi. – Gospa, tudi meni to ni jasno. Samo zaradi šoferja jo ima gor? – Pa ko vsi vemo, kaj se dogaja v državi in da ta virus ni hec. Kako bi lahko poskrbeli drug za drugega. Žalostna […]
– Ste zdravi? – Zdaj sem. Prejšnji teden pa gripa. In padla sem na stopnišču. Se udarila tu v koleno. Še zdaj me boli. Baba zmešana. Vse sorte se zgodi. – Oh, potem pa le počasi in previdno, gospa. Tudi na sprehodu zmerno – zdaj ste iz forme, veste. Ne na tisti vaš standarni krog. […]
Humor Adama Kaya mi je blizu – pretirava, včasih preseže meje dobrega okusa, v splošnem pa se odlično odreže v (samo)ironiji. Po njegovem literarnem prvencu Tole bo bolelo sem na spletu zasledila malo več negodovanja nad avtorjevim drugim zdravniškim dnevnikom Sveta noč, zgaran na moč, zato sem knjigo zavzela z nižjimi pričakovanji in se sama […]
Emilie Pine, predavateljica moderne drame v Dublinu, končno pogumno piše o sebi. Ni bilo od nekdaj takoj. Zbirka esejev Pišem sebi zelo jasno potrdi, da je pisanje dano mnogim, a zares pisati pomeni globoko kopati in spraviti na vrh tisto, česar vsakdo ne more. Kdaj se zgodi odločilen preboj in zaupanje vase, da zmoreš pripovedovati […]
Pripovedovalka v drobnem prvem delu avtobiografske trilogije Vsega tega nočem vedeti se v nekem trenutku svoje odraslosti rahlo zatakne in to je dovolj, da se odločno distancira od prej znanega časa in prostora. Kaj želi izvedeti in pred čim beži? Odpotuje in v pogovoru z drugim (sicer prepričana, da bi moralo biti nasprotno – živeti […]
Ni je zapustil zaradi ljubimke, ni ga vzela nesreča, niso ga ugrabili vesoljci … Pa njen mož vseeno izgine. Še prej pa nedovršno izginja. Dolgo izginja pred njenimi očmi in ni možnosti, da bi ona ta proces s čimerkoli lahko ustavila. Preden moj mož izgine je osebna izpoved finske pisateljice Selje Ahave, ki mora za […]
Uf, bilo je en dan in bil je čas za kratki roman Zlata leta gospodične Jean Brodie, ki me je že dolgo mikal. V Moderne klasike grem zmeraj z zaupanjem in nekoliko strahospoštovanja. A pred Muriel Spark se ni ničesar bati. Branje mi je izjemno steklo ob opazovanju spretnih časovnih preskokov in nejasnosti, kdo je […]
Zelo rada pošiljam Gdč. pošto. Ali jo smem občasno poslati tudi tebi? V njej te obvestim o novih objavah na blogu Gdč. knjiga. Na družbenih omrežjih me trenutno za kaj takega ni.
